Na poti skozi življenje se srečujemo z neskončno dogodki, mislimi in željami. Nekatere pripetije nam dajejo občutek sreče, spet druge iz nas vabijo solze. Stres je ena od sestavin vsakdana, najsi bo kot mehanizem, ki naše telo spodbudi in motivira, ali pa nastopa v negativni vlogi kot rušilec ravnovesja v našem telesu. Prav s slednjim se v modernem času vse prevečkrat srečujemo, saj pogosto živimo prehitro in si ne vzamemo časa zase.
Termin stres je bil v medicino vpeljan že konec štiridesetih let prejšnjega stoletja. Danes ga lahko povzamemo kot psihosomatski odgovor posameznika na zunanje ali notranje dražljaje in situacije (stresorje), ki lahko motijo osebno ravnotežje. Ljudje se na dejavnike stresa odzivamo individualno, zagotovo pa v posebnih okoliščinah stres lahko pripelje do bolezenskih znakov. Najprej nastopa občutek preobremenjenosti, nemira, strahu, napetosti, pogosto ob spremljajočih prebavnih težavah, motnjah spanja, glavobolih in zmanjšani imunski odpornosti organizma. V nekaterih primerih težave vodijo tudi do anksioznih motenj.
Pomagamo si lahko s spremembo okolja, z mirnejšim življenjskim slogom, športom, sproščanjem in ne nazadnje humorjem. Poleg tega so v pomoč tudi pripravki iz zdravilnih rastlin, ki so prisotni vse od etnofarmakoloških pristopov do dandanes, ko je njihovo delovanje znanstveno podprto. Spoznali bomo najpomembnejše rastline, s katerimi si lahko pomagamo pri premagovanju stresa.
Nekaj idej za čajne mešanice:
15-25 g storža hmelja, 10-30 g lista poprove mete, 10-30 g zeli pasijonke in 30-40 g korenine baldrijana.
Storžek hmelja, cvet sivke, list melise (vsake od naštetih zeli odmerimo 15-25 g) ter 15-40 g korenine baldrijana.
15-25 g cveta sivke, 10-20 g lista melise, 10-30 g lista poprove mete in 30-40 g korenine baldrijana.
Mešanice lahko poljubno obogatimo s plodovi kumine, janeža, šipka, komarčka, cvetom kamilice ali korenino sladkega korena. Izbrani čaj pripravimo tako, da dve čajni žlici droge pripravimo kot poparek, ki stoji 5-7 minut. Čaje pijemo trikrat na dan, razen prve mešanice, ki jo pijemo zvečer, saj ugodno vpliva na spanec.
Valeriana officinalis – zdravilna špajka (baldrijan)
Baldrijan raste na vlažnih travnikih, nabrežjih rek in posekah po vsej Sloveniji. Nabiramo ga jeseni, uporabimo pa vse podzemne dele (koreniko, korenine in podzemne vitice), ki jih previdno in počasi sušimo. Njegove učinkovine so monoterpeni (mirtenol, mircen) in seskviterpeni (valerenska kislina in njeni derivati – lignani). Korenine vsebujejo tudi do 0,7% eteričnega olja, ki je poleg učinkovin odgovorno za splošno pomirjujoče delovanje. Je ena pomembnejših rastlin za premagovanje stresa in potencialnih somatskih težav, ki mu sledijo. Poleg tega pomaga pri želodčnih krčih in problemih z nespečnostjo. Neželeni učinki ob daljši uporabi niso znani, izogibati pa se mu morajo nosečnice in otroci, mlajši od 3 let. Najpogosteje ga uporabljamo v čajih in čajnih mešanicah.
Humulus lupulus – navadni hmelj
Hmelj je sicer v Sloveniji gojen kot pivovarska surovina, vendar ga najdemo tudi po grmovnatih nabrežjih in gozdnih robovih kot divjo ovijalko. Ženske rastline imajo storžke, ki jih nabiramo avgusta, ko zorijo. Hmelj vsebuje grenke smolne kisline, med katerimi so najbolj poznana humuon in lupulon, ter do 1,7% eteričnega olja. Poznamo čaj in čajne mešanice, ki pomagajo pri nemiru, strahu, nervozi, razdražljivosti in motnjah apetita. Pogosto ga uporabljamo v kombinaciji z baldrijanom, saj skupaj zelo dobro pomagata pri motnjah spanja.
Zdravilne rastline iz družine ustnatic – Lamiaceae
Predstavniki te družine so značilno zelišča, redkeje grmi. Veliko vrst te družine vsebuje na površini listov ali cvetov žleze z eteričnim oljem. Le-to je odgovorno za omamno dišanje nekaterih predstavnikov te družine. Ena takšnih, tudi kulinarično bolj znanih rastlin je 
Lavandula angustifolia – prava sivka. Sredozemska rastlina, ki jo ponekod gojijo na velikih površinah, vsebuje do 3% eteričnega olja (linalol, linalil acetat) ter 10% čreslovin. Uporabljamo eterično olje samo ali pa sušene cvetove, ki jih posmukamo poleti, preden zacvetijo. Sivkin čaj in eterično olje izboljšujeta prebavo in lajšata odvajanje vetrov. Delujeta pa tudi pomirjujoče, še posebej v pripravkih z drugimi predstavniki ustnatic, npr. navadno meliso (Melissa officinalis). Slednja je razširjena po celotni Evropi, saj jo gojijo v farmacevtske namene. Pri nas jo poznamo kot začimbnico iz vrtov ter divjerastočo na posekah, starih zidovih in mediteranskih vinogradih. Rastlina vsebuje do 0,2% eteričnega olja, ki diši po limonah. Poleg lepo dišečega citrala in citronelala pa eterično olje vsebuje še linalol, ocimen, geraniol in seskviterpene. Podobno kot prava sivka tudi melisa blaži prebavne krče, deluje blago sedativno in pomirjevalno, obenem pa protivirusno in protibakterijsko. Največkrat jo uporabljamo svežo, saj jo lahko nabiramo, dokler ne pomrzne v začetku zime.
Kot tretjo predstavnico usnatic omenimo še poprovo meto – Mentha piperita. Rastlino so v 17. stol. začeli gojiti v Angliji, od koder se je razširila po svetu. Je križanec več divje rastočih rastlin. Listke nabiramo tik pred cvetenjem in jih hitro posušimo, da ohranijo barvo. Posušeni imajo rahlo pekoč do hladen okus, ki ga daje v eteričnem olju prisoten mentol. Najpogosteje zasledimo pripravke v obliki mazil kot pomoč pri prehladnih obolenjih, pikih insektov in urtikariji. Skupaj z ostalima predstavnicama pa tvori meta odličen pripravek za premagovanje stresa. Pomaga namreč pri nemiru, živčnosti, slabem spancu, lajša pa tudi somatske težave, ki stresu sledijo. Omili želodčne težave, pomaga pri glavobolih in celo migrenah. Skupaj z meliso sta rastlini zelo varni, saj ju lahko uporabljajo tudi otroci in nosečnice.
Passiflora incarnata – zdravilna pasijonka
Ta prelepa okrasna tropska ovijalka pomaga pri lajšanju bolečin in glavobolu. Mnoge klinične študije so pokazale njeno učinkovitost pri premagovanju nespečnosti, nemira in strahu, ki so posledice stresa. Uporabljajo se predvsem olistani nadzemni deli, ki vsebujejo C-glikozide apigenina in luteolina. Pozorni moramo biti le na dejstvo, da učinek nastopi šele po tedenski uporabi in da pripravki niso primerni za nosečnice. Pri nas je pasijonka prisotna v številnih pripravkih zoper stres, ki so na voljo v lekarnah.
Glycyrrhiza glabra – sladki koren
Rastlino najdemo pri nas le v obmorskem pasu, kjer raste med grmovjem in na pustih kamnitih travnikih. Sušene olupljene ali neolupljene podzemne dele rastline pa sicer lahko kupimo v lekarni. Glavna učinkovina je triterpenski saponin glicirizin, ki daje pripravkom intenzivno sladek okus. Rastlina ščiti in blagodejno deluje na želodčno sluznico, saj blaži krče in pomaga pri začetnih oblikah čirov, hkrati tudi lajša izkašljevanje in preprečuje vnetja dihal. Čaja iz sladkega korena ne uživamo več kot 4 do 6 tednov, pozorni pa moramo biti tudi na izgubo kalija zaradi diuretičnega učinka rastline. Pomagamo si lahko z raznovrstno zelenjavno prehrano in uživanjem tekočin.
Panax ginseng – ginseng (pravi ženšen)
Ginseng ima zgodovinsko velik ugled kot afrodiziak ter sredstvo za regeneracijo in pomlajevanje. Predstavlja eno prominentnejših zdravilnih rastlin v orientalski medicini. Gojijo ga v Koreji, Severni Ameriki, na Kitajskem, v Vietnamu in na Japonskem. Danes nastopa v zdravilih naravnega izvora, ki jih lahko kupimo v lekarni. Dokazano deluje adaptogeno, kar pomeni, da izboljša sposobnost prilagajanja na zunanje in notranje dejavnike, ki bi lahko povzročili duševne in telesne preobremenitve. Ginseng tudi okrepi odpornost organizma, poveča vzdržljivost in umsko sposobnost. Kot kupljen pripravek tako ginseng predstavlja pomembno rastlino pri premagovanju stresa in cele vrste z njim pogojenih težav. Pri uporabi se moramo držati navodil farmacevta in ne smemo prekoračiti najdaljšega 3-mesečnega roka terapije.
Poznana je tudi rastlina s podobnim delovanjem Elevterokok - Eleutherococcus senticosus, velikokrat napačno poimenovana sibirski ginseng. Pribl. 2 m visok grm je prisoten na področju Rusije, severne Kitajske, Koreje in Japonske. Iz rastline izolirani elevterozidi pa tudi delujejo adaptogeno, imunostimulativno in povečujejo telesno vzdržljivost. V nasprotju z ginsengom lahko pripravke uporabljamo dlje časa.
Opazimo lahko, da je narava v velikem obsegu poskrbela za lajšanje stresa, saj imamo na voljo številen izbor zdravilnih rastlin. Pomagamo si lahko še z mnogimi drugimi. Omenimo še pravo kamilico – Matricaria recutita, ki je najbolj poznana zdravilna rastlina. Uporabljana je tako v uradni medicini kot v ljudskem zdravstvu, njeno delovanje pa je dodobra raziskano. Kamilica pomaga pri krčih in težavah črevesja ob vsestranskem krepilnem in obrambnem učinku. Poznamo jo v čajih, čajnih mešanicah, kopelih in v kozmetiki. Ob mentalnem naporu si lahko pomagamo tudi z dvokrpim ginkom – Ginkgo biloba, ki poveča periferno in možgansko prekrvavljenost ter tako izboljša sposobnost pomnjenja in učenja. Z njim lažje premagamo raztresenost in slabšo koncentracijo.
Znano je, da intenzivna izpostavljenost stresu povzroča zmanjšano imunsko odpornost organizma. Pri tem lahko posežemo po pripravkih iz ameriškega slamnika – Ehinacea purpurea, rastline, katere sok vsebuje nespecifične imunostimulanse. S previdno in dosledno uporabo lahko povečamo odpornost organizma in se izognemo morebitnim težavam in boleznim, ki bi nas lahko doletele pod težo stresa. Zdravila rastlinskega izvora, nekaj smo jih omenili tudi v tem prispevku, nam tako lahko pomagajo ohranjevati tako potrebno psihično ravnovesje. Vsekakor pa ob tem ne smemo pozabiti na pomen zdrave in uravnotežene prehrane, rednega gibanja na svežem zraku, dobre volje in pozitivnega mišljenja.
