DOMOV ZDRAVA PREHRANA PREMAGAJMO STRES IN PREPREČIMO POŠKODBE...

Premagajmo stres in preprečimo poškodbe celic!

Obvladovanje stresaStres pozna skorajda vsak. Ni nujno samo negativen, saj nam daje motivacijo, nas spodbuja k akciji in naredi življenje bolj dinamično in zanimivejše. Toda pretiran stres, ki se nenehno kopiči in ga ne obvladujemo, je izrazito negativen in škodljiv za zdravje. Zaradi stresa začneta nadledvični žlezi izločati hormon adrenalin. Ta sproži več odzivov, ki telesu pomagajo prebroditi krizo oziroma stresno težavo. Jetra takoj izločijo sladkor v kri, da imamo hitro več energije v možganih in mišicah, posledično hitreje dihamo, pospeši se srčni utrip in tudi krvni tlak se nam zviša. V možgane in mišice poleg več sladkorja pride tudi več kisika, holesterol se nam dvigne, prebava pa se upočasni. Iz povedanega sledi: hipni stres je lahko koristen, če imamo zaloge vseh hranilnih snovi in se lahko hitro odzovemo na nevarno situacijo.

Če stres traja dolgo časa, se ponavlja in mu ni videti konca, nastanejo težave. Kmalu se zaradi upočasnjene prebave in presnove pojavi pomanjkanje hranilnih snovi v telesu. Posledice tega so: utrujenost, nespečnost, visok krvni tlak, bolečine v hrbtenici in vratu, prehladna obolenja, omotičnost, jokavost, glavoboli, pa tudi prebavne težave, kot so zaprtje, driska, zgaga in v končni posledici tudi želodčne razjede. Prav zaradi stresa bi morali skrbeti za pravilno, zdravo in redno prehranjevanje z vsemi sestavinami hrane, od beljakovin do mineralov.

Antioksidanti

Stranski proizvod stresa so tudi prosti radikali, ki se jim ne moremo izogniti, saj nastajajo pri vsakem zgorevanju kisika, in tako je tudi v telesu. Prosti radikali so molekule, ki so izgubile enega od elektronov, zaradi česar so zelo reaktivne in mrzlično iščejo elektron, da bi vzpostavile ravnotežje. Ali pa imajo presežek elektrona, ki ga morajo nujno oddati. Najbolj na udaru je neposredna okolica: maščobe v celični membrani, genetski material celice ali dnk ter mitohondriji. Če se prosti radikali vežejo tudi z beljakovino v celičnem jedru, jo onesposobijo.

Zaradi stresa bi morali skrbeti za pravilno, zdravo in redno prehranjevanje z vsemi sestavinami hrane, od beljakovin do mineralov. Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst.

Če napadejo mitohondrije, povzročijo mutacijo celice; ta se izrodi in začne obnašati drugače, v nasprotju s svojo funkcijo. Oksidativne poškodbe celic, ki jih povzročajo prosti radikali, se z leti kopičijo in so vzrok staranju ter mnogim hudim boleznim, med njimi aterosklerozi in raku, Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi demenci, vnetjem, degeneraciji rumene pege in celo neplodnosti. Naše telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja (smog, sončenje, različna sevanja), sami jih sprožamo s kajenjem, s stresi, s preveliko telesno aktivnostjo pri ekstremnih športih in podobno. Za nevtralizacijo prostih radikalov potrebujemo poleg vitamina c še močne antioksidante iz sadja in zelenjave, iz vrst karotenoidnih snovi (paprika, paradižnik, korenje, blitva, špinača, čebula, lubenica...) in flavonoidnih snovi (borovnice, maline, brusnice, šipek, robidnice, ribez in zeleni čaj) ter antioksidativnih encimov.

Antioksidatvini encim je glutation; po zgradbi je kombinacija treh aminokislin: glutamina, glicina in cisteina. Glutation je močan antioksidant, dobimo ga s hrano, lahko pa nastaja tudi v celicah kot del detoksikacijskega sistema in brani telo pred prostimi radikali v zaužitih maščobah. Raven glutationa v krvi razodeva razliko med datumsko in funkcionalno starostjo. Če imamo visoko raven glutationa v krvi, potem vzdržujemo zdravje na ravni mladostnikov. Kje ga dobimo? Je v svežem in zamrznjenem sadju, vendar se s kuhanjem uniči. Zelo veliko ga je v brstičnem ohrovtu, brokoliju, v sveži surovi špinači, surovem paradižniku, v orehih in pomarančnem soku. Drugi sadni sokovi pa imajo le malo glutationa. Nastajanje slednjega v telesu pa spodbujajo aminokislina glutamin, vitamin c in selen.

Najhujše poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, so nedvomno mutacije celice, ki se izrodijo in lahko privedejo do raka. V boju proti prostim radikalom moram omeniti še razstrupljevanje in odstranjevanje škodljivih, kancerogenih snovi iz telesa. To nalogo imajo razstrupljevalni encimi v križnicah: v brstičnem ohrovtu, zelju, cvetači in zlasti v brokoliju. Aktivna snov v križnicah je sulforafan, po katerem imajo križnice značilen vonj. Znanstveniki so ugotovili, da sulforafan spodbuja delovanje skupine beljakovin, tako imenovanih encimov druge faze. Ti razstrupljajo kancerogene snovi, ki jih dobimo prek hrane, kajenja ali iz zunanjih dejavnikov, tako da se z njimi spojijo, še preden poškodujejo celice. Nesporno je ugotovljeno, da je sulforafan močan fitokemični bojevnik proti raku, pa vendar so znanstveniki v hudi zadregi, saj ne znajo pojasniti, zakaj se število rakastih obolenj povečuje. Mi, pri sebi, pa lahko storimo največ, če se vloge križnic zavedamo in jih tudi več uživamo.

Skrivnost ohranjanja zdravja je v tem, da razumemo in vemo, kako iz narave dobiti vse tiste snovi, ki zavirajo neželeno oksidacijo. V telesu se nenehno bije boj med škodljivimi prostimi radikali ter antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljivo delovanje prvih. Prav zato priporočamo veliko uživanja sadja in zelenjave vseh vrst!

Posebej priporočljiva živila proti stresu

Jetra, jajca (rumenjak), avokado, banana, jabolko, sardele, ohrovt, zeleno zelje in špinača, čokolada, kakav, siri, sezam, suhe fige, stročji fižol, kosmiči in polnomastno mleko.

Vitamini

Odločilen vitamin za delovanje nadledvičnih žlez, ki proizvajata adrenalin, je vitamin B5. Temu tudi pravimo protistresni vitamin, saj zaradi njega ohranjamo »mirno kri«. Največ ga dobimo v gobah, jetrih, arašidih, orehih, sezamu, avokadu, jajčnem rumenjaku, jabolkih, marelicah, figah in pomarančah. Ker pa je občutljiv na toploto, ga veliko izgubimo pri pečenju ali praženju in ga morda več dobimo v semenih ter sadežih. Za dobro delovanje nadledvičnih žlez je odločilnega pomena tudi vitamin C. Če ga je premalo, smo razdražljivi. Svojo funkcijo ima predvsem v sodelovanju z bioflavonoidi. Vitamin C je vodotopen in lovi proste radikale ter obnavlja vitamin E in antioksidant glutation, hkrati pa spodbuja encime pri njihovem delovanju. Vitamin E poznamo kot lepotni vitamin in kot velikega prijatelja mladosti. V naravi nastopa v osmih različnih oblikah ali frakcijah, kot štirje tokotrienoli in štirje tokoferoli. Vse frakcije se razlikujejo po prostorski zgradbi molekule, so kot snežinke, vse enake in vendar vse različne. In prav po tej raznoliki zgradbi se loči naravni vitamin E od sintetičnega.

Če stres traja dolgo časa, se ponavlja in mu ni videti konca, nastanejo težave. Kmalu se zaradi upočasnjene prebave in presnove pojavi pomanjkanje hranilnih snovi v telesu. Posledice tega so: utrujenost, nespečnost, visok krvni tlak, bolečine v hrbtenici in vratu, prehladna obolenja, omotičnost, jokavost, glavoboli, pa tudi prebavne težave, kot so zaprtje, driska, zgaga in lahko celo želodčne razjede.

Najpomembnejša naloga vitamina E je, da uničuje proste radikale in s tem varuje večkrat nenasičene maščobne kisline pred omenjenimi »roparji« v presnovi. Celična membrana je z vitaminom e dobro zaščitena pred njimi. Pomanjkanje vitamina e v telesu povzroči, da postajamo žarki. Povsem podobno kot maslo na zraku, ki hitro oksidira. Vidno znamenje pomanjkanja vitamina e so starostne pege na koži. Te niso nič drugega kot oksidirane maščobne snovi zaradi delovanja prostih radikalov in so se z beljakovinami vezale v trde tvorbe lipofuscine. Vitamin e še zlasti varuje rdeča krvna telesca, ta prenašajo kisik in imajo še posebej občutljive celične membrane. Kar spomnimo se, kako smo zanič po prekrokani noči v zakajenih prostorih. Tam smo prejeli nenavadno visoko dozo prostih radikalov in ti so poškodovali membrano prinašalcev kisika, rdečih krvnih telesc. Naše celice so zato brez kisika. Nismo sposobni razmišljati, boli nas glava, v rokah čutimo mravljinčenje, zbadanje in gomazenje. Pri športnikih, ki zaradi naporov vdihavajo več kisika, nastaja več oksidacijskih procesov in posledično tudi več prostih radikalov. Torej morajo športniki uživati več antioksidantov, še posebno vitamina E. Podobno kot karotenoidi tudi vitamin E varuje maščobni del celic. Daleč največ vitamina E je v olju pšeničnih kalčkov, vendar pa bo učinek vitamina E močno povečan v sodelovanju z vitaminom C in selenom.

Minerali

Stres lahko premagamo s pravilno prehranoZaradi povečane »proizvodnje« in porabe energije v telesu med stresom se iz telesa pospešeno izloča kalij. Ta je nujen za pravilno delovanje srca in živčnih celic. Privoščimo si banane, krompir, špinačo, redkev, papriko, paradižnik in breskve. Protistresno deluje tudi magnezij. Skoraj vedno nam ob pomanjkanju kalija primanjkuje tudi magnezija, saj gre ta ob stresu zelo hitro iz telesa. Tedaj nam šumi v ušesih, slabo spimo, dobimo migreno in smo zmedeni in manj ali nič vzdržljivi. Privoščimo si čokolado, kakav, polnovredna žita, fige, sončnična in bučna semena in mandlje. Za zdrave živce je pomemben tudi kalcij, ki ga štejemo za naravno pomirjevalo. In ta tudi vedno nastopa v razmerju z magnezijem. Pomirjujoči posredniki v možganih, nevrotransmiterji, namreč potekajo prav prek kalcijevih sinaps. Prav tako v stresu ne sme primanjkovati železa, ki je odgovorno za prenos kisika po krvi. Slabokrvnega zato stres prej »dotolče«. Železo dobimo v rdečem mesu, jetrih, sardelah, sezamu, rumenjaku, ajdovi kaši, lešnikih, mandljih in špinači. Za vezavo železa pa potrebujemo še baker in že omenjen vitamin c. Bakra je spet največ v jetrih in sardelah, semenih, gobah, fižolu in suhih slivah.