DOMOV PREUDARNO ZA ZDRAVJE Z NARAVO PROTI STRESU

Z naravo proti stresu

Stres je s sodobnim načinom življenja postal del našega vsakdanjika. Je odziv organizma na dejavnike, ki zmotijo njegovo normalno ravnovesje. Kratkotrajni stres je spodbuda za naš organizem, saj se lahko tako povečajo zmožnosti posameznika (lažje se uči, premaguje ovire), kadar pa imamo opravka s ponavljajočim se stresom, ta vodi v bolezen.

Med telesnimi znaki stresa so najpogosteje glavobol, nespečnost, utrujenost, spremembe prebave, bolečine v vratu ali hrbtu, izguba teka ali čezmerno uživanje hrane. Duševne znake pa prepoznamo s ponavljajočo se tesnobo, napetostjo, jezo, umikanjem družbi, povečano razdražljivostjo ter poslabšano zbranostjo in zmogljivostjo za vsakodnevna opravila.

V stanju stresa so povečane potrebe po nekaterih vitaminih B-kompleksa, magneziju in nekaterih antioksidantih (koencimu Q-10, vitaminih C, E, betakarotenu, selenu in cinku).

Sposobnost prenašanja stresnih obremenitev upada s starostjo, kroničen stres pa vodi v različne bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, motnje delovanja imunskega sistema, astma, prebavne težave, migrenski glavoboli in depresija.

Stres moramo prepoznati in v prvi fazi poskušati obvladati z odpravo vira težav, s smotrno organizacijo dnevnega dela, z relaksacijskimi tehnikami (masaže, joga, meditacije), dovolj gibanja na svežem zraku, ustrezno prehrano ter izogibanjem kofeinu.

Kadar pa stresa ne moremo obvladati, si lahko pomagamo z nekaterimi naravnimi pripravki, ki ohranjajo nadzor nad lastnimi odzivi ob stresu – adaptogeni (ginseng, rožni koren, dominor) – ali ki pomagajo zmanjšati napetost in nemir, ublažiti živčnost in razdražljivost, izboljšati zbranost, normalizirati spanje (baldrijan, melisa, meta). V stanju stresa so povečane potrebe po nekaterih vitaminih B-kompleksa, magneziju in nekaterih antioksidantih (koencimu Q-10, vitaminih C, E, betakarotenu, selenu in cinku).

Kadar se znaki stresa kljub alternativnim rešitvam zdijo nerešljivi in dolgotrajni, je nujno, da se posvetujete z zdravnikom o možnostih zdravljenja.

Narava nam poleg gibanja na svežem zraku ponuja tudi druge vire, s katerimi se lahko bojujemo proti stresu. Eden od njih je že omenjeni rožni koren ali Rhodiola rosea, ki raste na suhih peščenih tleh zelo visoko v arktičnih območij Evrope in Sibirije ter tudi na Aljaski in Kamčatki.

Rožni koren spada med adaptogene droge. Te povečajo nespecifično odpornost organizma proti stresu in mu omogočajo, da se lažje brani pred škodljivimi fizičnimi, kemičnimi in biološkimi stresorji. Učinki rožnega korena so tudi zvečanje sposobnosti fizičnega dela, skrajšanje časa okrevanja med obdobji intenzivne vadbe in preprečevanje poškodb srca, ki jih povzroča stres. Rožni koren ima tudi močne antioksidativne lastnosti. Nekatere raziskave so dokazale tudi povečanje sposobnosti učenja, uravnavanje menstrualnega ciklusa in neplodnosti, zmanjšanje neželenih učinkov pri kemoterapiji raka, izboljšanje delovanje žleze ščitnice.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 21, april 2008.