+ in – stresa

Stres je opredeljen na različne načine. Profesorica psihiatrije Martina Tomori ga opredeljuje kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese. Ti se odvijajo na telesni, duševni in socialni ravni. Spet drugi ga opisujejo kot doživetje, ki ima za posledico psihično napetost, ta pa ima za organizem ogrožajoče fiziološke procese. Vsem definicijam stresa je skupno, da gre za vzrok zunaj človekovega organizma in da so posledice stresa notranje – psihološke ali fiziološke. Že iz same definicije izvira, da ima stres lahko tudi pozitiven predznak, lahko je celo stimulativen in nujen sestavni del življenja.

Sposobnost za spoprijemanje s stresom je individualna in največkrat pridobljena po pravilu prenašanja družinskega vzorca. Posamezne karakteristike so lahko tudi dedne oziroma prirojene, npr. t. i. histerična drža. Seveda je zelo odvisno, v kakšnih okoliščinah pride do stresnega doživetja. Poprejšnji, še nepredelani stresni dogodki, nekatere osebnostne lastnosti  (emocionalna ranljivost, labilnost), socialna ranljivost in izolacija, slabo fizično stanje (bolezen, huda poškodba, huda kronična bolezen), neprilagojene oblike vedenja povečajo ranljivost in dovzetnost za posledice stresa. Posebna oblika stresa je t. i. posttravmatski stres.

Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja.    (R. S. Eliott)

Zanimivo je, da od vseh ljudi, ki so izpostavljeni istim okoliščinam – stresorjem (preživeli po letalski nesreči, ugrabitvi, prometni nesreči itd.) – le 20 do 30 % žrtev doživi posttravmatski stres.

V sodobni družbi številni dejavniki povečujejo stres: tekmovalni duh na vseh področjih življenja, življenjski slog v smislu »čim več v čim krajšem času«, »čas je denar«. Drug drugemu pa lahko damo le tisto, kar nosimo v sebi (to pa je velikokrat tudi sovraštvo, nestrpnost, razočaranje, otopelost, pesimizem …).

Holmes je s sodelavci leta 1967 na podlagi dolgotrajnih raziskav sestavil lestvico stresnih dogodkov. Posamezne dogodke v življenju je opredelil z določenim številom točk. Ugotovil je, da več kot 200 doseženih točk pomeni izrazito stresno obremenjenost in možnost za poslabšanje zdravstvenega stanja. Lestvica ne upošteva individualnosti in dovzetnosti posameznika za stres.

Ocena stresnosti raznih dogodkov in življenjskih sprememb po Holmesu

Predstavili smo le zgornji del lestvice, ki se sicer še nadaljuje. Zanimivi dogodki, ki jih je morda vredno omeniti, je sprememba stanovanjskih razmer (25 točk), nesoglasje s predpostavljenim (23 točk), zamenjava šole (20 točk), sprememba načina rekreacije (19 točk), sprememba prehranjevalnih navad (15 točk), celo počitnice, ki jih tako težko čakamo, so dobile 13 točk … Stresne točke se v življenju seštevajo, četudi stres uspešno »predelate«. In kot že rečeno: nad 200 stresnih točk pomeni tveganje za zdravstveno stanje.

Posledice stresa delimo na takojšnje in dolgotrajne

Takojšnje posledice stresa so tiste, ki se pojavijo neposredno po stresnem dogodku. Strokovnjaki za nevrolingvistiko (sporazumevanje, komunikacijo) svetujejo, da si jih čim bolj zapomnimo, saj nam prepoznavanje stresa pri posamezniku tako v zasebnem kot službenem življenju lahko pogosto  pomaga.

Takojšnji učinki stresnih hormonov, adrenalina in noradrenalina, so (v smislu »beg ali boj«):

• širjenje zenic,
• naježenje – krčenje gladkih mišic, ki dvigujejo dlake,
• pospešeno dihanje,
• napenjanje skeletnih mišic (npr. stiskanje pesti, čeljusti),
• zmanjšana hitrost prebave,
• zvišana aktivnost mišic zapiralk v prebavilih,
• porast krvnega tlaka,
• zvečana aktivnost srca.

Dolgotrajne telesne posledice stresa so stanja, ki jih v ambulantah pogosto srečujemo – in morda vsi, zdravniki in bolniki, preredko povezujemo s stresom:

• nepojasnjeni glavoboli,
• bolečine v grlu,
• nespečnost,
• vrtoglavica,
• težave z želodcem (čezmerna kislina, vnetje ali celo stresni ulkus),
• bolečina v križu,
• sindrom razdražljivega črevesa,
• kronična utrujenost in izgorelost,
• splošna znižana odpornost,
• zvišan krvni tlak,
• motnje delovanja srca.

Dolgotrajni stres spremljajo tudi čustveni in vedenjski simptomi:

• težave z zbranostjo,
• pozabljivost,
• pomanjkanje odločnosti,
• izguba smisla za humor,
• napetost, živčnost, vznemirjenost,
• strah, zaskrbljenost, pesimizem,
• razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost,
• brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev,
• zloraba alkohola, drog, prenajedanje, zvečano kajenje,
• grizenje nohtov, tiki (nehotni, podzavestni ponavljajoči se gibi),
• kričanje, preklinjanje, jok.

Stres lahko tudi bistveno poslabša potek nekaterih kroničnih bolezni:

• vpliva na potek operativnih posegov,
• povečuje možnost srčno-žilnih dogodkov,
• poslabšuje stanje nekaterih kožnih bolezni (npr. nevrodermitis, luskavica, perioralni dermatitis itd.),
• povzroča in zvišuje število zapletov pri kronični črevesni bolezni,
• povezujejo ga z nekaterimi vrstami raka (npr. rak dojke),
• zvišuje vrednost maščob v krvi,
• povzroča motnje koncentracije sladkorja v krvi in destabilizira sladkorne bolnike,
• neposredno vpliva na umrljivost po srčnem infarktu.

Prepoznavanje simptomov stresa kot sprožilca nekaterih zdravstvenih težav je ključno za njihovo rešitev in zdravljenje. Neredko je treba zdraviti posledice stresa, četudi se zavedamo njihovega pravega povzročitelja: tako z zdravili zdravimo zvišan krvni tlak, bolečine v križu, stresni ulkus …

Še vedno pa velja, da je najpametneje poiskati in poskušati zmanjšati, spremeniti ali celo odstraniti pravi vzrok stresa, se spopasti z njim ter ga porabiti kot pozitivno motivacijo.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 26, oktober 2008.