DOMOV ZDRAVO ŽIVLJENJE IMUNSKI SISTEM KOLOSTRUM - NARAVNA POPOTNICA ZDRAVJU

Kolostrum - naravna popotnica zdravju

Zgodovina in učinkovitost kolostruma

kolostrum za krepitev imunskega sistemaKolostrum (colostrum) je izloček prsne žleze samic sesalcev prvih 6 ur (po nekaterih avtorjih do 36 ur) potem, ko je samica povrgla mladiča. Je specifična rumenkasto obarvana tekočina, ki pomeni prvo hrano za mladička. Po sestavi se od mleka razlikuje predvsem po izredno veliki vsebnosti imunoglobulinov IgG (protiteles, ki mladička ob rojstvu zaščitijo pred okužbami, pospešujejo pa tudi celjenje ran).

»Oče« kolostruma in utemeljitelj njegove uporabe kot zdravilnega sredstva je Richard H. Cockrum, ki je znanstvenim raziskavam o njem posvetil 40 let svojega življenja. Danes bovini (goveji) kolostrum med prehranska dopolnila z dokazanim zaščitnim delovanjem na zdravje ljudi uvrščajo tudi FDA (Food and drug Association – ameriška Komisija za hrano in zdravila), USDA (United States Department for Agriculture – Ministrstvo za kmetijstvo ZDA) in NNFA (National Nutrition Foods Association – Državno združenje za prehrano ZDA). Seveda pa mora vrhunski kolostrum izpolnjevati zahtevna merila – vsebovati mora dovolj imunoglobulinov, biti mora varen (ne sme vsebovati povzročiteljev tuberkuloze in »bolezni norih krav«), živali pa morajo biti iz biološke vzreje.

Sestava in izdelava kolostruma

Sestavi in pravilni pripravi ter zdravilnim učinkom kolostruma je posvečenih vsaj 4000 znanstvenih člankov.

V kolostrumu so številna protitelesa in hranilne snovi, ki jih potrebuje novorojeni mladiček za odpornost proti boleznim, vitalnost in rast. Vsebuje rastni faktor, protimikrobne beljakovine in ogljikove hidrate; te sestavine so koristne tako za novorojenčke kot za odrasle, novorojeni mladiček pa brez njih verjetno sploh ne bi preživel. Krava proizvede veliko več kolostruma, kot ga potrebuje njen teliček, in tisto, kar ostane, predelajo v prah in podvržejo posebni obliki pasterizacije in homogenizacije. Kakovostni izdelek mora zadržati vse svoje biološke potenciale. Pretekle domneve – da so najmočnejša učinkovina kolostruma protitelesa, imunoglobulini gama – so v novejšem času potrdili, raziskave pa nakazujejo, da gre še za nekaj več: kolostrum verjetno vsebuje še ne povsem identificirane snovi, ki krepijo imunski sistem in pospešujejo celično rast ter celjenje in regeneracijo tkiv.

Znanstvene raziskave so tudi potrdile, da je kravji kolostrum močnejši kot človeški. Za poln učinek je zelo pomembno, da ga zberejo v štiriindvajsetih urah po rojstvu mladička (pozneje začne prsna žleza izločati mleko) in da ga pravilno predelajo; tekočino je treba izsušiti pri ne previsoki temperaturi; za ohranitev biološke učinkovitosti in varnosti izdelkov kolostruma pa je ključnega pomena pravilna pasterizacija – kratkotrajna  toplotna obdelava, s katero uničijo vse potencialne patogene mikrobe (dobro je vedeti: US Public Health Service – Služba javnega zdravja ZDA – poroča, da  je tveganje za prenos okužb na človeka iz surovega mleka 50-krat večja kot iz pasteriziranega!).

 

Priporočila za uporabo

Proizvode kolostruma priporočajo odraslim ljudem za lajšanje težav predvsem pri alergijah na hrano in različnih alergičnih kožnih izpuščajih. Koristni so tudi pri astmi, infekcijah dihal, okužbah s kvasovkami, depresiji, fibromialgiji, kronični utrujenosti, sindromu prevzdraženega črevesja in kronični driski zaradi preobčutljivega črevesja ter še pri številnih drugih težavah, ki lahko posamezniku zelo zmanjšujejo kakovost življenja, bolezenskih sprememb na tkivih in organih pa ne moremo ugotoviti.

Pred uporabo se je treba o izdelku dobro poučiti, uporabljati ga moramo redno, dovolj dolgo in v ustreznem odmerku. Morda še pomembneje pa je vedeti, da je ob odločitvi za uporabo zdravil, ki jih štejemo med prehranska dopolnila, pomembno poskrbeti tudi za čim bolj zdrav življenjski slog – opravljati delo, ki nas veseli, se prehranjevati zdravo, preživljati prosti čas na svežem zraku in z ljudmi, ki jih imamo radi, izrednega pomena pa je tudi kakovosten in miren spanec. Pa srečno!

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 18, januar 2008.