DOMOV BOLEZNI DERMATOLOGIJA RDEČICA NA OBRAZU NI VEDNO ODRAZ ZADREGE

Rdečica na obrazu ni vedno odraz zadrege

Zardevamo, če smo v zadregi, če smo veseli ali razburjeni, kadar telovadimo, če nam je vroče, če spijemo kozarec vina ali jemo pikantno hrano … Navadno rdečica izgine, ko minejo vse naštete prijetne in neprijetne situacije. Problem se pojavi, ko rdečica ne izgine, temveč ostane na obrazu daljši čas ali celo trajno.

Občutljiva in problematična koža je pogost spremljevalec življenja v današnjem času.  Spremembe na koži so povezane z genetsko zasnovo, nepravilno prehrano, s stresom ter s podnebjem in z onesnaženim zrakom. Vsakomur je znano, da je rdečica povsem naravna reakcija na čustvena doživetja (veselje, razburjenje), na ekstremne klimatske razmere (vročina, mraz) ali pri telesnih naporih. Predvsem pri ženskah pa se lahko zgodi, da ta pordelost ne izgine več, temveč ostane na obrazu daljši čas ali celo trajno. Določena območja na obrazu, kot so nos in lica, so videti pordela in lisasta, koža je razdražena in zelo občutljiva. Pojavu pravimo rosacea, zaradi katerega so lahko prizadete osebe močno psihično obremenjene.

Ljudje, ki so nagnjeni k rdečici obraza, pogosto zardevajo, včasih tudi po vratu in dekolteju. Zardevanje se pojavlja v obliki napadov (flush) in nato spet izgine. Te rdečice sprožijo različni notranji in zunanji dražljaji, npr. stres, sprememba klime, skrajne temperature, UV-sevanje, alkohol, ostre začimbe in kofein. Vzroki za to nenavadno občutljivost kože še niso povsem pojasnjeni, najverjetneje pa nanjo vplivajo naslednji dejavniki: tip kože (predvsem svetli, keltski tip kože), genetska nagnjenost in šibko vezivno tkivo.

Od kuperoze do rosacee

Pri kuperozi se na obrazu pojavijo majhne, rdeče žilice v območju nosu in lic. Pogosto slišimo izraz »počene žilice«, a to ne drži. V resnici niso počene, temveč preveč razširjene in so izgubile sposobnost, da se skrčijo. Skozi te žilice teče zato več krvi in so trajno vidne skozi kožo.

Pri rdečici uporabljamo izdelke za nego občutljive kože, ki kožo pomirjajo, jo oskrbijo z vlago in zmanjšajo rdečico. Po navadi ne vsebujejo dišav in alkohola, pomagajo pa tudi krepiti zaščitno plast kože in tako povečajo njeno odpornost.

Če rdečice ne zdravimo, lahko preide v rosaceo, zelo razširjeno obolenje kože obraza, ki prizadene predvsem ženske. Pojavi se zlasti v osrednjem območju obraza (lica, nos, brada in čelo). Najpogosteje se pojavi med 30. in 50. letom starosti in je pogostejša pri ženskah kot pri moških. Rosacea se lahko naprej razvija v različne stopnje težavnosti. V začetnem stadiju rosacee se rdečica obdrži na obrazu le nekaj ur ali dni. Spremljajoči pojavi so navali krvi in vročine. V prvem stadiju rdečica trajno ostane na koži. Pojavijo se razširjene žilice (kuperoza), koža je zelo občutljiva, zlahka jo razdražijo zunanji in notranji vplivi. V drugem stadiju se dodatno pojavijo vnetni vozliči (papule) in gnojni mozoljčki (pustule), podobni aknam. Koža se pogosto lušči in kaže vnetne otekline. Ti pojavi lahko trajajo cele tedne. Tretji stadij rosacee se razvije zelo redko. Lojnice se povečajo, pojavijo se globoke zatrdline in otekline. Koža spominja na pomarančno lupino. Predvsem pri moških se lahko razvije gomoljast nos (rinofima).

problematična kožaBolezen zdravimo z zdravili (antibiotiki, mazila za lokalno uporabo) ali pa z operativnim postopkom. Glede na stopnjo težavnosti se uporabljajo električna sklerozacija, laserska terapija, sklerozacija z injekcijami in t. i. dermabrazija (pri gomoljastem nosu).

Nezdrava koža lahko zelo vpliva na kakovost življenja. Če imamo občutljivo kožo, moramo zanjo tudi primerno skrbeti in jo negovati. Pri občutljivi in razdraženi koži ni priporočljivo uporabljati agresivnih čistilnih sredstev, pilinga in odišavljenih izdelkov terkozmetičnih izdelkov z agresivnimi sestavinami, kot so mentol in sadne kisline. Kožo je treba zaščititi pred mrazom in UV-žarki. Pri dolgotrajnejši rdečici obraza je smiselno obiskati zdravnika, ki bo odkril vzroke in predlagal nadaljnje zdravljenje.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 16, november 2007.