DOMOV BOLEZNI NEVROLOGIJA POMEMBNO JE, DA NIKOLI NE OBUPATE

Pomembno je, da nikoli ne obupate

Multipla skleroza je bolezen centralnega živčnega sistema in je najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema pri nas, za katero vzroka še ne poznamo, prav tako ne zdravila. Bolezen v 90 odstotkih povzroča težko in najtežjo invalidnost, zato zanjo velja »zlovešč« prizvok za ljudi med 20. in 40. letom, kajti prav v tem obdobju največje življenjske moči bolezen najpogosteje pokaže svoje zobe.

Največja težava pri multipli skleorozi je oviranost gibanja.

A kot pravi dipl. fizioterapevt Andrej Martič iz Centra za multiplo sklerozo (MS), ki deluje v okviru Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ni vse tako črno, kot se zdi: »Pomembno je, da vsakemu bolniku posebej prikažemo, da je kljub bolezni možno živeti polno in kakovostno življenje. Ob podpori svojcev ter okolja, v katerem živijo, lahko premostijo vse ovire, ki se pokažejo na poti do uspeha. Pomembno je, da nikoli ne obupajo, kajti zmagovalci so lahko le tisti, ki vztrajajo. Ne glede na to, kako je ta pot tlakovana.«

Največja težava je oviranost gibanja

Gibalne sposobnosti bolnika z multiplo sklerozo se razlikujejo glede na stopnjo prizadetosti, ki se določa po razširjeni lestvici za oceno invalidnosti oziroma EDSS lestvici. »Bolj kot je bolezen napredovala, bolj so bolniki gibalno ovirani, hitrost napredovanja prizadetosti pa je odvisna od večih dejavnikov in se razlikuje od posameznika do posameznika. Z napredovanjem znanosti pa se trenutek, ko nastopi visoka stopnja prizadetosti, vedno bolj oddaljuje,« razloži Andrej Martič. Težave bolnikov so raznolike in so pogojene z napredovanjem bolezni, razloži sogovornik: »V grobem lahko govorimo o motnjah ravnotežja, nekoordiniranega gibanja, zmanjšanega motoričnega nadzora, utrudljivosti, zmanjšani mišični moči, zmanjšani mišični vzdržljivosti, motnjah zaznavanja, povišanem mišičnem tonusu in podobno. Teh težav je lahko veliko, ni pa pisano pravilo, da se vse težave pojavljajo pri vseh bolnikih. To je bolezen tisočerih obrazov in kot tako jo je težko definirati.«

S telesno aktivnostjo lahko obvladujemo bolezen

Pozitivni učinki telesne aktivnosti so splošno znani in so vidni tudi pri bolnikih z multiplo sklerozo. Kot pravi Andrej Martič, morda to ni zelo očitno vidno, saj telesna aktivnost za bolnike ponavadi ni intenzivna, vendar pa so učinki telesne aktivnosti pri bolnikih z multiplo sklerozo dobro merljivi in posledično tudi vidni pri splošnem dobrem počutju posameznika. S telesno aktivnostjo torej lahko pozitivno vplivamo na lajšanje in obvladovanje sekundarnih posledic obolenja.

Fizioterapija za bolnike s multiplo sklerozo

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, kar pomeni, da imunski sistem v telesu ne prepozna nekaterih svojih tkiv in jih napade, kot bi bili tujki.

Nevrofizioterapevtski postopki za bolnike z multiplo sklerozo so vezani predvsem na poznavanje narave posameznega obolenja, poznavanje nevrofizioterapevtskih metod in pristopov, s katerimi izboljšamo rezultate rehabilitacije, v kolikor nam potek bolezni to omogoča.

Nevrofizioterapija želi prepoznati in maksimizirati gibalni potencial in kakovost življenja posameznika, pravi Andrej Martič: »Glede na to, da govorimo o napredujočem obolenju, je ključno poznavanje bolnikovih ciljev oziroma znati motivirati bolnika, da ne bo imel občutka, da opravlja 'Sizifovo delo'. Centralni živčni sistem ima namreč neverjetno sposobnost prilagajanja in reorganizacije po prirojeni ali pridobljeni okvari.«

Nevrofizioterapevt je del multidisciplinarne ekipe strokovnjakov, ki skrbi za bolnike z multiplo sklerozo in kot njen del se vključuje v reševanje in lajšanje bolnikovih težav. Na nevrofizioterapevtsko obravnavo bolnika napoti lečeči nevrolog oziroma fiziater. Bolj kot zgodnji začetek nevrofizioterapevtske obravnave pa je po mnenju fizioterapevta Andreja Martiča pomembno čimprejšnje farmakološko zdravljenje bolezni. Nevrofizioterapija pa je pomemben del simptomatskega in podpornega zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo.

Cilj nevrofizioterapevta je zato spodbujanje normalnega gibanja in funkcij s pomočjo ocenjevanja, preprečevanja in zdravljenja okvare v motoričnem delovanju, pomemben pa je tudi motivacijski vidik fizioterapije. Prav motivacija je ključna za napredek in sodelovanje pri nevrofizioterapevtski obravnavi. Pomembna je predstavitev uporabljenih postopkov, njihovih pozitivnih učinkov in zavedanje, da je to le ena izmed premaganih stopnic do uspeha, zato sogovornik poudarja, da ta ne sme izostati pri nobeni nevrofizioterapevtski obravnavi.

Izjemno pomembno pa je tudi vključevanje gibanja v bolnikovo vsakodnevno življenje z določanjem ciljev, ki jih je treba preoblikovati in prilagoditi za različne stadije bolezni. Zato so nasveti in navodila za funkcioniranje v domačem okolju sestavni del zaključka obravnave.

Ker je multipla skleroza neozdravljiva, bolnikom preostane le blažitev težav, ki so posledica že nastalih okvar in poškodb. Bolezen se običajno pojavlja v zagonih, ki pomenijo hitro poslabšanje zdravstvenega stanja, po zagonu pa se stanje lahko popravi, vendar nikoli na enako stopnjo kot pred zagonom. Večina oseb z multiplo sklerozo je zgodaj invalidsko upokojenih, kar posledično pomeni izredno nizke dohodke. Poleg tega so osebe z multiplo sklerozo pogosto močno vezane na pomoč domačih pri opravljanju najosnovnejših opravil, tako da s pojavom bolezni ni obremenjen samo bolnik, temveč njegovi najbližji, pa tudi njegova širša okolica.