DOMOV BOLEZNI DERMATOLOGIJA KDO SE BOJI KREM ZA ZAŠČITO PRED SONCEM?

Kdo se boji krem za zaščito pred soncem?

Sandi Luft, dr. med., spec. dermatolog

Lahko bi rekel, da sem jezen, ampak sem prej razočaran. Neodgovorni zapisi, ki jih beremo, nas skrbijo. Pojavljajo se namreč namigovanja, kako škodljive so kreme za zaščito pred soncem. In kar je še huje, kako nepotrebne so. Vsekakor gre za zelo zmotno prepričanje. Današnji tempo življenja nam ne omogoča, da bi prekomerno izpostavljenost soncu izločili iz svojih urnikov. Življenje v senci je praktično nemogoče, zato za takšne primere obstajajo kreme za zaščito pred soncem. Verjetno je odveč poudariti, da imajo vse potrebne certifikate in preverjanja, ki jih Evropska unija zahteva v dobro potrošnikov.

Kreme za zaščito pred soncem so nam v pomoč, ko z načinom življenja ne moremo načrtovati aktivnosti na prostem izven ur najmočnejšega sončnega sevanja ali se zaščititi z oblačili in pokrivali. Pomembno je izbrati primerno kremo za dejavnost, ki jo načrtujemo na prostem.

Na površino Sonca bi lahko položili 109 planetov Zemlja, v notranjost Sonca pa bi šlo več kot milijon planetov Zemlja.

Če nismo prepričani, katera je primerna, se je dobro po nasvet odpraviti k dermatologu, v lekarno ali specializirano prodajalno. Včasih kdo potrebuje tudi tri ali štiri različne kreme z različnimi podlagami. Marsikateri pacient me sprva čudno pogleda, ko mu predpišem za smučanje, surfanje, kopalni dopust na morju in za kolesarjenje ali planinarjenje več zaščitnih krem. Začuden pogled izgine takoj, ko ga vprašam, če je pri vseh teh aktivnostih enako oblečen. Zaščitne kreme so namreč neka vrsta zaščitnih oblačil za našo kožo.

Izberimo glede na aktivnosti in kožo

Mastne mazilne podlage, ki puščajo belo sled, niso zaželene pri športnih aktivnostih na kopnem, primerne pa so na primer za plavanje. Za osebe z mastno kožo in aknami so primerne bolj vlažilne mazilne podlage in geli, športnikom pa svetujemo gele, ki so visoko vodoodporni in pri potenju ne tečejo v oči. Za smučarje so primerne mastne kreme, ki kožo ščitijo tudi pred mrazom. Kozmetična industrija danes ponuja zaščitne kreme za atopike, osebe s suho kožo in t. i. alergijo na sonce. Tukaj so še kreme, ki so namenjene otrokom, in tonirane, ki nadomeščajo pudre.

Včasih posameznik potrebuje štiri različne zaščitne kreme. Nenavadno? Nikakor! Saj tudi za štiri različne priložnosti nimamo istih obuval in oblačil. Torej: za šport potrebujemo izjemno vodoodporen gel, ki ne teče v oči, nato dnevno zaščitno kremo za obraz, nemasten fluid za delo na prostem ter bolj mastno zaščitno kremo za dneve na morju in smučanju.

Vprašanje faktorja?

Zmeraj svetujem faktor 50+, saj sem prepričan, da se zaščitne kreme nanašajo v premajhnem sloju, kar v osnovi zmanjšuje zaščitni faktor. Za ustrezno zaščito celega telesa bi ob enkratnem nanosu morali porabiti tretjino vsebine povprečne embalaže kreme. V lekarnah so na voljo zaščitne kreme uveljavljenih proizvajalcev, katerih filtri imajo širokospektralno UVA in UVB zaščito. Njihova stabilnost in varnost je preverjena, filtri Mexoryl in Tinosorb, ki imajo veliko molekulsko maso, tudi ne prehajajo skozi kožo v telo, enako velja za cinkov oksid in titanov dioksid, če sta v velikih delcih.

Iz trte izvite govorice o škodljivosti krem za zaščito pred soncem

Govorice in mnenja o škodljivosti zaščitnih filtrov so neresnična oziroma do danes to ni bilo nikoli nedvomno dokazano. Znano je dejstvo, da lahko redna in pravilna uporaba krem z zaščitnim Zaščito pred premočnim sončenjem lahko razdelimo na tri stebre. Prvi je zadrževanje v senci. Drugi steber predstavljajo oblačila – taka, ki pokrijejo dovolj kože in so dovolj gosto tkana, da ščitijo pred sevanjem. Kreme za zaščito pred soncem so šele tretji, zadnji steber, ki dopolnjuje prva dva.faktorjem 30 prepreči nastanek najbolj nevarne oblike kožnega raka, vsakodnevna uporaba kreme z zaščitnim faktorjem pa vpliva tudi na hitrost staranja kože. V preteklosti so bili v uporabi nekateri filtri z majhno molekulsko maso. Ti so lažje prehajali skozi kožo v telo, po strukturi pa so bili nekateri podobni telesu lastnim hormonom. Iz tega dejstva je izšla domneva, da hormonsko delujejo na telo. Slednje ni bilo nikoli dokazano, sploh pa dejstvo, da je njihova največja izmerjena koncentracija večtisočkrat nižja od najnižje koncentracije še delujočega hormona, postavlja pod vprašaj resničnost takšne domneve. Danes ti filtri niso več v uporabi, a se vsako pomlad pojavljajo strašljivi članki o škodljivosti zaščitnih krem.

Ščitijo nas tudi oblačila

Kot je bilo že omenjeno, se z zaščitnimi kremami ne moremo popolnoma zaščititi. Slednje predstavljajo zadnji, tretji steber zaščite pred soncem. Prvi je zadrževanje v senci, drugi pa uporaba oblačil in pokrival. Ta bi morala biti takšna, da pokrijejo ali mečejo senco na telo. Pokrivala bi morala imeti vsaj 6-centimetrski rob, saj lahko le tako zaščitijo zunanji del obraza in vratu. 

Če tehtate 60 kilogramov, bi na Soncu tehtali 1680 kilogramov, ker je gravitacija Sonca 28-krat večja od Zemljine.

Oblačila so zaščitna, ko ne prepuščajo UV-žarkov. Mokra bela bombažna majica ima ZF le okoli 3, bolje se obnesejo bolj gosto tkana bombažna ali lanena oblačila živih barv. Na tržišču obstajajo kopalna oblačila iz sintetike, ki so jih sprva vzljubili v Avstraliji. Slednje pravzaprav ni čudno, saj tam na tropskem soncu živijo bledopolti prebivalci. Pri nas pridejo prav vsem, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, osebam po prebolelem kožnem raku in tistim, ki imajo številna znamenja, svetujemo pa jih tudi otrokom. Nudijo zaščitni faktor 50+ in zaščitijo pred UVA in UVB žarki bolje kot kreme z UVA in UVB filtri.

Zagorelost je zgorelost

Čeprav je porjavelost v očeh ozaveščenih ljudi povezana s škodljivimi posledicami na koži, lahko porjavelost pridobimo tudi na neškodljiv način. Najpogostejši snovi, ki se uporabljata za porjavitev brez UV-žarkov, sta dihidroksiaceton in erituloza. Omenjena (v sladkorni pesi, sladkornem trsu ali malinah prisotna) keto sladkorja reagirata z aminokislinami v keratinu, ki se nahaja v odmrlem, vrhnjem delu vrhnjice. Nestrupena kemična reakcija povzroči rjavo obarvanost kože, ki je začasna zaradi vsakodnevnega naravnega procesa luščenja kože. Po navadi učinek traja do 10 dni – odvisno od načina aplikacije oz. stanja kože.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.