Domov » Vsi članki » Članek » Z glavo na sonce

Z glavo na sonce


Jana Debeljak, dr. med., zdravnik sekundarij, UKC Ljubljana

Jana Debeljak, dr. med.
Hladnejši del leta je za nami in počasi prihajajo vedno bolj sončni in vroči dnevi. Končno bomo lahko več časa preživeli v naravi. Ob tem nikakor ne smemo pozabiti na nevarnosti ultravijoličnih žarkov, ki prežijo na nas.

Zmotno je prepričanje, da je treba kožo zaščititi le takrat, ko smo soncu izpostavljeni na morju ali v visokogorju. Veliko ljudi se še vedno ne zaveda, da je zaščita kože nujna tudi doma, npr. kadar delamo na vrtu, kolesarimo v službo ali smo kje na prostem. Znanje ljudi o tem, kako se najbolje zaščititi pred posledicami sončenja, je sicer res doseglo že precej visoko raven, vendar ga je treba vsako leto znova malce osvežiti, da priporočila »pametnega« sončenja postanejo nekaj samoumevnega za čim večji del populacije.

Sončenje nekoč in danes

Nekoč je bila bleda koža eden izmed statusnih simbolov višjih slojev. Zagorelo polt so imeli kmetje, ki so morali večino dni v letu garati na žgočem soncu. Danes modne smernice narekujejo zagorelost. Navkljub velikemu prizadevanju dermatovenerologov, da bi osvestili ljudi, kako škodljivo je sončenje in da je rjava polt nezdrava ter pravzaprav posledica obrambnega mehanizma kože, ki varuje pred nadaljnjimi poškodbami zaradi uv-sevanja, se še vedno mnogo ljudi pretirano sonči in s tem dolgoročno nehote dela veliko škodo svojemu zdravju. Že nekajkrat opečena koža v mladosti namreč lahko vpliva na kasnejši razvoj kožnega raka, saj se škoda, ki jo povzroča izpostavljenost uv-sevanju, vse življenje sešteva.

Kaj so sončni žarki?

Nežna otroška koža je še posebej občutljiva na sonce. Poskrbimo, da bodo otroci med 11. in 16. uro v senci, pa tudi izven tega časa jih primerno zaščitimo pred sončnimi žarki. Ne skoparimo s kremami za sončenje in ne pozabimo, da moramo zaščitno plast obnoviti vsakokrat, ko pridejo iz vode.

Sončni žarki so energija v obliki elektromagnetnega valovanja, ki v določenih okoliščinah lahko poškoduje kožo in druga tkiva. Sončne žarke, ki dospejo na zemeljsko površje, delimo na tri področja: infrardeče, vidno in uv-področje. V okviru uv razlikujemo tri področja: UVA (320–400 nm), UVB (280–320 nm) in uvc (pod 280 nm). UVA sevanje povzroča rjavo pigmentacijo kože; doslej so menili, da ni škodljivo, v zadnjem času pa ugotavljajo, da lahko pospeši nastanek malignega melanoma. Najbolj škodljivo za kožo je UVB-sevanje, ki lahko povzroča akutne (npr. sončne opekline) ali kronične okvare in različne predrakave spremembe.

Zgodnje in pozne posledice sončenja

Tudi Afroameričane opeče sonce, le da pri njih traja dlje.Zaradi možnih katastrofalnih posledic pretiranega sončenja na naše zdravje bi se resnično morali začeti obnašati previdneje, kadar gremo na sonce. Med zgodnje (akutne) posledice, ki se navadno pojavijo v roku 24 ur po sončenju, spadajo: rdečina kože, sončne opekline, alergije na sonce, preobčutljivost na določena zdravila ter poslabšanje nekaterih kožnih in drugih sistemskih bolezni. Med pozne (kronične) posledice prištevamo: gube, lise, tanjšanje kože, sončne pege, predstopnje kožnega raka, kožnega raka (melanomskega in nemelanomskega).

Kako se učinkovito zaščititi?

Koža lahko svetlobne žarke, ki dospejo do nje, odbije (reflektira) ali vsrka (absorbira). Odbiti žarki praviloma ne škodujejo, absorbirani pa imajo različne posledice. Sončnim žarkom se težko popolnoma izognemo, vendar bomo zase veliko naredili že, če se bomo dosledno držali nekaterih načel pravil prej omenjenega »pametnega« sončenja. Med 10. in 16. uro je sončno sevanje najmočnejše, zato takrat nikar ne hodite na sonce, ampak se zadržujte v zaprtih prostorih ali v zelo gosti senci.

Vsako leto po svetu za rakom na koži na novo zboli 100.000 ljudi – to je dvakrat več kot pred desetimi leti.

Če se v tem času gibljete na prostem, se nujno zaščitite z oblačili z dolgimi rokavi, pokrivalom za glavo s širokimi krajci, sončnimi očali, na izpostavljene dele telesa pa vsaj 30 minut pred sončenjem nanesite kremo za sončenje. Po vsakem kopanju se je treba ponovno namazati s kremo. Uporabljajte kreme z visokim faktorjem, ki vsebujejo zaščito pred žarki UVA in UVB. Pripravki za zaščito pred soncem niso namenjeni podaljševanju časa izpostavljenosti soncu, ampak povečanju zaščite med neizogibnim izpostavljanjem. Treba se je zavedati, da do 80 odstotkov uv-sevanja lahko prodre skozi rahlo oblačnost.

Ljudje z občutljivo kožo

Glede na sposobnost tvorbe zaščitnega pigmenta melanina razlikujemo šest fototipov kože. Za naše zemljepisno področje sta najznačilnejša fototip II (svetla polt in lasje, modre oči, poleti nastanejo pege, ob nezaščitenem sončenju zelo hitro pride do opeklin) in fototip III (srednje svetla polt, rjavi ali črni lasje, temnejše oči, osebe počasi porjavijo, če se postopoma izpostavljajo soncu). Izrazito občutljivi za uv-žarke so fototipi I–III. Svetlopolti posamezniki, še posebno rdečelasci, so bolj izpostavljeni nevarnosti za nastanek kožnega raka kot temnopolti. Če je izogibanje uv-sevanju nemogoče, priporočamo, da se zelo dosledno držijo prej opisanih pravil. Izjemnega pomena je redno mesečno samoopazovanje celotne kože, saj odločilno pripomore pri zgodnjem odkrivanju kožnega raka.

Ljudje z alergijami

Sonce vas lahko opeče že v desetih minutah. Opeklina pa ostane na koži več kot teden dni.

Pri posameznikih z alergijami je zelo pomembna izbira ustreznega preparata za sončenje. Zanje so primerni pripravki z anorganskimi uv-filtri, ki vsebujejo titanov dioksid in cinkov oksid. Naj ne vsebujejo dišav, barvil, emulgatorjev in konzervansov. Pripravki z dodanimi vitamini (zlasti z vitaminoma c in e) so bolj učinkoviti in obstojni. Posebno pozornost je treba nameniti tistim ljudem, ki jemljejo zdravila, ki lahko povzročajo fotosenzibilizacijo. To pomeni, da lahko nekatera zdravila v kombinaciji s hkratno izpostavljenostjo uv-sevanju na koži povzročajo zelo hude alergije. Zato morate biti previdni, če jemljete zdravila (npr. sulfonamide, tetracikline, fenotiazine, nalidiksinsko kislino).

Pri nekaterih ljudeh kot posledica kombinacije uv-žarkov in kemičnih substanc v določeni hrani (npr. peteršilju, figah, zeleni), nekaterih zdravilih ali travah pride do fototoksičnega dermatitisa. Te substance namreč lahko po zaužitju ali ob kontaktu na golo kožo (v primeru trav) pod vplivom uv žarkov spremenijo svojo molekularno sestavo, ob tem lahko pride do reakcije, ki se kaže kot eritem (rdečina), mehurji in srbenje. Vsekakor ni potrebno, da bi se pred sončenjem vsi izogibali uživanju naštete hrane. Izogibanje zgoraj navedenim snovem pred izpostavljanjem uv žarkom pa je potrebno pri tistih občutljivih ljudeh, pri katerih je že kdaj prišlo do neželene reakcije. Nikakor pa ni potrebno, da bi se temu pred sončenjem izogibali vsi.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 53, maj 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo