Domov » Vsi članki » Članek » V prihodnjih dvajsetih letih se bo število oseb z demenco podvojilo

V prihodnjih dvajsetih letih se bo število oseb z demenco podvojilo


Uredništvo revije Naša lekarna

Leta 1901 je Karl Deter, nemški železniški delavec, 51-letno ženo Auguste odpeljal v psihiatrično bolnišnico, saj je kazala simptome izgube spomina, zmedenosti, nasilnosti in nezmožnosti govora. Simptomi so se začeli pojavljati nekaj let prej in niso bili značilni za njegovo ženo, kot jo je poznal do tedaj. Postala je prestrašena, zaskrbljena, včasih je celo po nekaj ur skupaj na ves glas kričala. Sčasoma se je stanje tako poslabšalo, da družina ni več mogla nadzorovati njenega obnašanja. Naslednjih pet let, do njene smrti, je Auguste ostala v bolnišnici pod nadzorom nemškega psihiatra Aloisa Alzheimerja. Po njeni smrti je Alzheimer začel preiskovati njeno možgansko tkivo in našel nenormalno velike plake, ki so nastali med nevroni, in pentlje v nevronih samih. Svoje ugotovitve je predstavil na psihiatrični konferenci v Nemčiji leta 1906, s čimer je bila prvič dokumentirana bolezen, ki jo danes poznamo kot Alzheimerjevo bolezen. V naslednjih petih letih je bilo v medicinskih zbornikih opisanih še enajst primerov bolezni. Danes pa je Alzheimerjeva bolezen s 65 odstotki najpogostejša oblika demence. Na svetu je več kot 44 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi več kot 9 milijonov, v Sloveniji pa več kot 32 tisoč, zanje pa skrbi vsaj trikrat toliko ljudi.

Epidemija, za katero ne poznamo vzroka

Zaradi staranja prebivalstva, ki je največji dejavnik tveganja za to bolezen, se bo v prihodnjih dvajsetih letih število oseb z demenco podvojilo, je bilo sporočilo osrednje novinarske konference ob jubilejni 25. Konferenci Alzheimer Europe, ki sta jo organizirala Alzheimer Europe (AE) in Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica. Demenca je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva.

Ker Nacionalnega programa za demenco še nimamo, bodo usposobljeni prostovoljci v okviru programa Živeti z demenco doma, obiskovali družine in jim na domu nudili razbremenitev in aktivno druženje z osebami z demenco.

Asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja (Nevrološka klinika, UKC Ljubljana), je poudarila: »Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času demence več ni sposoben. Bolnik postopoma psihično in telesno propada in je v zadnjem stadiju demence popolnoma odvisen od pomoči drugih.« Kot je še dodala, se epidemije te bolezni bojimo predvsem zato, ker ne poznamo vzrokov zanjo, obenem pa nimamo niti zdravil in razvitih mrež za pomoč na domu, čakalne vrste pri psihiatrih pa so še vedno predolge. »Izjemnih socialnih, zdravstvenih in ekonomskih vidikov te bolezni, ki nas brezkompromisno čaka v času stalnega povečevanja deleža starejšega prebivalstva, se ne zavedamo, zato potrebujemo Nacionalni program za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo,« je še dodala dr. Gregorič Kramberger.

Slovenija je slabo pripravljena

Demenca traja od 10 do 15 let in je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva.

Za vzpostavitev Nacionalnega programa za demenco se zavzema tudi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja (Nevrološka klinika, UKC Ljubljana), ki je opozoril, da imamo v Sloveniji odlično vzpostavljeno mednarodno sodelovanje in sodelovanje na kliničnem in raziskovalnem področju, zavidljivo obravnavo demenc na pedagoškem nivoju in organizirano združenje bolnikov. »Vendar pa se soočamo z velikim pomanjkanjem organizirane mreže centrov za kognitivne motnje ter kadrovskim pomanjkanjem na področju zdravstva in socialne oskrbe. Pacienti tako zelo težko pridejo do diagnoze oziroma ustrezne obravnave, Slovenija pa je na epidemijo demenc pripravljena precej slabše kot primerljive države,« je še dodal.

Demenca postaja prioriteta javnega zdravstva

Organizacija Alzheimer Europe je zaradi povečevanja števila bolnikov z demenco slednjo lani uvrstila med prioritete javnega zdravstva. Kot je dejala Štefanija L. Zlobec, predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica, pa je Slovenija še vedno ena redkih držav v Evropi, ki še nima nacionalnega programa, čeprav gre za pomemben dokument, ki celostno ureja področje demence, od prepoznavanja, zgodnje diagnoze, zdravljenja in pomoči svojcem pri skrbi za bolnike v domačem okolju in varovalnih oddelkih za starejše občane. Za pomoč osebam z demenco na domu in njihovim svojcem, ki so pri tej bolezni pogosto podvrženi izgorevanju, zato društvo Spominčica izvaja program Živeti z demenco doma, v okviru katerega bodo usposobljeni prostovoljci obiskali družine z osebami z demenco in jim na domu nudili razbremenitev in aktivno druženje z osebami z demenco.

Demenca

Demenca je sindrom oziroma skupek motenj, pri katerem so višje živčne funkcije, med katere sodijo spomin, govor, orientacija, presoja, abstraktno mišljenje, pisanje, branje, načrtovanje in druge, okvarjene do te mere, da to vpliva na dnevne aktivnosti posameznika. Pri demenci gre za postopno propadanje možganskih celic.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo