DOMOV PREUDARNO ZA ZDRAVJE SPREMLJANJE ZDRAVILA NA TRGU

Spremljanje zdravila na trgu

Feljton o nastanku zdravil, 5. del

Gregor Skvarča, absolvent farmacije in Špela Suhadolc, farmacevtski tehnik

V prejšnjih delih smo spoznali pot odkrivanja najboljše aktivne (zdravilne) učinkovine in katere so njene želene lastnosti. Naredili smo kratek vpogled v sestavo zdravila, na kaj vse le-ta vpliva in zakaj je tako pomembna. Spoznali smo osnove o kakovosti, varnosti in učinkovitosti vsakega zdravila in kako to smiselno uporabiti pri pridobitvi dovoljenja za promet z določenim zdravilom.

Deli feljtona:
1) razvoj zdravilne učinkovine (NL45)
2) razvojne faze zdravil (NL47)
3) razvojne faze zdravil, 2. del (NL49)
4) trnova pot registracije zdravil (NL50)
5) spremljanje zdravila na trgu

Delo z zdravilom pa se z registracijo seveda ne konča. Veliko truda je treba še naprej vlagati v zagotavljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti.

Po pridobitvi dovoljenja za promet z zdravilom mora izdelovalec zdravilo izdelati na način, ki je skladen z obsegom, postopki in načinom izdelave, opisanimi v dokumentaciji, predani na JAZMP (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke). Če je v predani dokumentaciji navedeno, da je zdravilo izdelano v Švici s postopkom tabletiranja, na trg pa ga sprošča drugo podjetje v Nemčiji, potem mora tudi v resnici biti tako. In če je vsebnost zdravilne učinkovine v tableti 100 mg, odstopa pa lahko le za 10 mg, to pomeni, da bo lahko na trg prišla le tableta, ki ima med 90 in 110 mg zdravilne učinkovine. Vsakršno spremembo (npr. spremenjeno število tablet v eni seriji, določanje nečistote v vmesnem postopku, novo mesto pakiranja v kartonske škatle) je treba javiti JAZMP in z ustrezno dokumentacijo dokazovati, da sprememba ne vpliva na kakovost zdravila. Delo JAZMP je, da nato oceni, ali ta sprememba resnično nima škodljivega učinka. Na JAZMP nato ocenijo, ali predana dokumentacija dokazuje nespremenjeno kakovost zdravila, in spremembo odobrijo ali pa ne.

Za pravilno in varno uporabo zdravil smo soodgovorni vsi, ki se srečujemo z zdravili. Farmacevti skrbijo za informiranje uporabnikov na eni strani, po drugi strani pa so pomemben način izmenjave informacij med uporabniki in proizvajalci.

Take spremembe so sestavni del življenjskega cikla zdravila in so razmeroma pogoste. So posledica zamenjave katere od snovi v zdravilu, uvajanja novejše tehnologije, potreb oskrbovanja z zdravilom ali pa se na podlagi večletnih izkušenj odstrani nepotrebne in doda nove postopke za preverjanje ustreznosti (itn.).

Sistem sledljivosti

Sistem izdelave, pakiranja, skladiščenja in distribucije zdravil od izdelovalca do lekarne je zasnovan in voden tako, da v vsakem trenutku omogoča pregled nad zalogami zdravila, ne glede na to, v katerem delu distribucijske verige se nahajajo. To je zelo pomembno. Postopek izdelave zdravila je tak, da v največji možni meri onemogoči, da bi prišlo do napake. Včasih do le-te kljub temu pride (npr. na škatlo se odtisne napačen datum roka uporabe, zaradi katerega bi nato zmotno mislili, da je zdravilo še veljavno), in v tem primeru tak sistem sledljivosti omogoča hitro ter natančno ukrepanje – odpoklic serije. To pomeni, da se iz prodaje umakne vsa zdravila iz omenjene serije, nosilec dovoljenja za promet z zdravilom pa je dolžan v sredstvih javnega obveščanja o napaki obvestiti vse potencialne uporabnike tega zdravila. Ker lahko ena serija obsega tudi npr. več kot 1 milijon tablet, to predstavlja za nosilca dovoljenja enormen strošek, zaradi česar je še bolj motiviran k dodatnemu zmanjšanju možnosti nastanka napak.

Klinične študije

Spoznali smo jih že v enem od prejšnjih delov feljtona. Gre za preskušanja zdravil na ljudeh, kjer se preverja varnost in učinkovitost. Z njimi pridobimo podatke, ki jih pregleda JAZMP v postopku registracije zdravila. Nekatere pa se izvajajo tudi po odobritvi, ugotavlja pa se, ali je zdravilo učinkovito ob zdravljenju še kakšne motnje, za zdravljenje katere trenutno še ni registrirano.

Sistem farmakovigilance

Področje, ki se ukvarja s spremljanjem neželenih učinkov zdravil na trgu, se imenuje farmakovigilanca. Uvršča se med pomembnejša področja v farmacevtski panogi. Povezuje vse dejavnosti, ki so povezane z odkrivanjem, ocenjevanjem, razumevanjem in preprečevanjem neželenih učinkov zdravil ali katerimkoli drugim z zdravilom povezanim dogodkom. Za marsikoga je to področje precej ne(po)znano, saj večina, ki ne deluje v farmacevtski panogi, ne ve, da se po registraciji zdravila glavni del šele začne. Farmakovigilanca je področje, ki spremlja varnost zdravila in ki se odziva na nova spoznanja glede varnosti zdravila med trženjem ali kliničnim preskušanjem (glejte tudi okvirček Klinične študije).

Sledljivost zdravil na poti od proizvajalca do uporabnika je izredno pomembna zaradi narave izdelkov. Logistična veriga je zato pod popolnim nadzorom in v vsakem trenutku je jasno, kje se nahaja posamezna serija določenega izdelka.

Posebno pozornost moramo nameniti uporabi zdravil pri nekaterih skupinah bolnikov (otroci, nosečnice in starejši) ter učinkovitosti in varnosti zdravila pri kronični uporabi, še posebno v kombinaciji z drugimi zdravili. Izkušnje so pokazale, da so se številni škodljivi neželeni učinki, interakcije (tj. z živili ali drugimi zdravili) in dejavniki tveganja izrazili šele po več letih uporabe zdravila.

Zato je bistvo celotnega sistema spremljanje neželenih učinkov zdravil, o katerih se neposredno ali posredno poroča s strani zdravstvenih delavcev (farmacevti in zdravniki, ki za neželeni učinek zvedo od pacientov – ta komunikacija je izredno pomembna, saj lahko pacienti z javljanjem neželenih učinkov pripomorejo k boljši varnosti zdravila), neposredno od bolnikov ali iz drugih virov. Pomembno je tudi to, da vsi udeleženci takega sistema omogočajo prenos nujnih informacij kar se da hitro in da so obveščene vse zadevne inštitucije vključno z imetnikom dovoljenja za promet, ki trži zdravilo. Vsi imetniki dovoljenj za promet z zdravilom morajo imeti postavljen sistem farmakovigilance, ki sledi vsem zakonom in smernicam s tega področja. Dosledno je treba upoštevati časovne roke za poročanje o neželenih učinkih na JAZMP in s tem zagotoviti skladnost sistema z zakonom.

Zaupanje med pacientom in zdravnikom je ključnega pomena za pridobivanje povratnih informacij. Ker so kljub obsežnim raziskavam možni nepričakovani učinki posameznih zdravil, je nujno, da se o poteku zdravljenja odprto pogovorimo s svojim zdravnikom.

Z leti se je poznavanje področja precej izboljšalo, zdravstveni delavci so glede poročanja o neželenih učinkih bolj ozaveščeni in tudi število poročanih neželenih učinkov se z leti povečuje. Na ta način se povečuje tudi varnost zdravil na trgu. Glavne koordinatorke farmakovigilančnega sistema so: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), Center za zastrupitve, Evropska agencija za zdravila (EMA), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge organizacije, ki so z medsebojnim sodelovanjem pripomogle k temu, da se je sistem farmakovigilance razvijal v smer obvladovanja tveganja pri uporabi zdravil, ter k promoviranju varne uporabe zdravil. Farmakovigilanca je pomemben varnostni dejavnik, ki določa položaj in usodo zdravila v sistemu. Evropska zakonodaja daje farmakovigilanci vse večji pomen in jo s tem uvršča med pomembnejša področja celotne farmacevtske panoge. Navsezadnje je vzpodbujanje zdravstvenih delavcev in drugih udeležencev sistema pripomoglo k večji ozaveščenosti o varni uporabi zdravil in škodljivih neželenih učinkih, s čimer je pospešen hiter prenos nujnih informacij in obdelave podatkov, ki so ključni za učinkovit sistem farmakovigilance.

V seriji feljtonov smo spoznali zapletenost procesov, ki vodijo do odkritja ustrezne zdravilne učinkovine. Ošvrknili smo načine, kako to učinkovino vgraditi v delujoče zdravilo, ki bo doseglo svoj namen – torej da bo učinkovito, varno in kakovostno. Spoznali smo postopke, kako pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom, v tokratnem delu pa spoznali še zahteve po prihodu zdravila na trg.
Razvoj zdravila, njegova izdelava, razvijanje sistema kakovosti ter spremljanje zdravila tudi še po prihodu na trg je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko časa in sredstev in v katerega je vloženo veliko strokovnega znanja. Vse to z namenom, da so zdravila na trgu učinkovita, varna in kakovostna.