Domov » Vsi članki » Članek » Rastlinska olja, koža in sonce – ne, hvala!

Rastlinska olja, koža in sonce – ne, hvala!


Doc. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm. Katedra za farmacevtsko biologijo, Fakulteta za farmacijo

Tokratni naslov rubrike Po zdravje v naravo je resda malce oster, a verjemite, da je upravičen. Članke in forume o naravnem življenju so namreč že začele polniti burne debate o zaščiti kože pred ultravijoličnimi žarki z rastlinskimi masli in olji, ki naj bi bili najboljša, najboj varna in najbolj zdrava zaščita pred soncem. Ker so naravna. A resnica je precej drugačna.

Najprej si razjasnimo, kaj sploh so rastlinska olja. »Po domače « jim pravimo maščobe, strokovno pa so to lipidi oziroma trigliceridi: to so estri glicerola in maščobnih kislin. Maščobne kisline so lahko kemijsko stabilne, zanje pravimo, da so nasičene, lahko pa so kemijsko zelo reaktivne oziroma nenasičene.

Olje, sonce in staranje kože

Malinovo olje naj bi imelo po laičnem mnenju zaščitni faktor med 25 in 50Rastlinska olja, zlasti tista z velikim deležem večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kot sta linolna in linolenska, se ob prisotnosti kisika in UV-žarkov hitro kemijsko spreminjajo. Pri teh reakcijah so udeleženi radikali, katerih škodljive učinke danes zelo dobro poznamo in lahko povzročijo oksidativne poškodbe celičnih membran, encimov in dednega materiala, ne le v koži, temveč po celem telesu. Telo sicer zmore kljubovati tem poškodbam, a ko je nastajanje radikalov prekomerno, telesu lastni antioksidanti niso več kos procesom oksidacije.

Dobra za kožo, a ne na soncu!

Zelo neobstojna olja, ki jih uporabljamo v kozmetiki, imenujemo aktivna olja, to so olja, ki vsebujejo linolno in linolensko kislino. Linolna kislina je pomemben gradnik lipidov rožene plasti, zlasti ceramidov, linolenski kislini pa pripisujemo protivnetno in regenerativno delovanje. Aktivna olja zaradi svoje neobstojnosti kupujmo v čim manjših vsebnikih, ki naj bodo izdelani iz temno obarvanega stekla. Po odprtju jih shranjujmo na hladnem in čim krajši čas. Po nanosu aktivnega olja na kožo se nikoli ne izpostavljajmo soncu, zato je najbolje, da se za nego odločimo zvečer.

Sodobna kozmetika

Slabo razumevanje resnic in neresnic, povezanih z rastlinskimi masli in olji, zagotovo izvira tudi iz pomanjkanja kakovostne literature, ki bi se ukvarjala s to tematiko. V slovenščini žal še nimamo nobenega celovitega opisa lastnosti, delovanja in uporabe rastlinskih masli in olj kot kozmetičnih sestavin. To vrzel bomo zapolnili že letos, jeseni namreč na naše knjižne police prihaja obsežno delo izpod peres slovenskih strokovnjakov – Sodobna kozmetika, knjiga o kozmetičnih sestavinah naravnega izvora.

»Čudežna« olja

O zaščiti pred soncem z naravnimi olji lahko pogosto beremo v spletnih člankih in forumih. Takšni nekritični nasveti o domnevni idealni naravni zaščiti pred soncem so najpogosteje povezani z malinovim oljem, ki naj bi imelo zaščitni faktor med 25 in 50 in naj bi bilo odlična alternativa kremam za sončenje. Žal sta obe trditvi popolnoma napačni, izhajata pa iz zavajajoče interpretacije rezultatov znanstvenega članka, v katerem so proučevali lastnosti malinovega olja in vitro oziroma v nadzorovanem okolju laboratorija. Med drugimi olji, ki jim pripisujejo »čudežno« zaščitno moč pred sončnimi žarki velja omeniti avokadovo, malinovo in olivno olje ter olji grozdnih pečk in pšeničnih kalčkov.

Najolja za kozmetiko

Za najbolj cenjena kozmetična aktivna olja veljajo na primer čijevo, kivijevo, laneno olje in olje črne koprive, ki so bogati viri α-linolenske kisline, borečevo, svetlinovo olje in olje črnega ribeza kot bogati viri γ-linolenske kisline ter pasijonkino in makovo olje ter olji barvilnega rumenika in grozdnih pečk, ki vsebujejo veliko linolne kisline.

Rastlinskih olj pa se držita še dve zelo nerodni in nepreverjeni obljubi: da so viri fiziološko pomembnih encimov, vodotopnih vitaminov, kot so vitamini skupine B, in mineralov, ter da imajo za kožo izjemne – če ne že čudežne – hranilne lastnosti. Če ste že kdaj poskusili v žlico olja vmešati kapljico vode, ste se lahko prepričali, da olje ne more sprejeti snovi, ki so topne v vodi. K sreči ti dve obljubi nista škodljivi kot prej omenjena trditev o visokem zaščitnem faktorju, vseeno pa velja, da poznavanje sestavin zaščitnih krem in olj, ki jih lahko kupimo, koristi.

Zakaj sploh uporabljati naravna olja?

Po vsem napisanem se zagotovo že presenečeno sprašujete, ali imajo rastlinska olja sploh kakšno vrednost pri negi kože. Brez skrbi, njihova uporabnost je izjemno velika, a ne pri sončenju. Rastlinska olja so temeljni gradniki večine kozmetičnih izdelkov in so lahko celo dobra alternativa celi vrsti kozmetičnih sestavin, a le, če jih uporabljamo pametno. Več o tem pa prihodnjič.

Trigliceridi

Navadno predstavljajo 98 do 99 % rastlinskega olja, preostali 1 oz. 2 % pa so spremljajoče snovi, pravimo jim neumiljive snovi – to so na primer fitosteroli, fosfolipidi, karotenoidi in vitamin E. Poznamo pa nekaj izjemnih primerov, ko jih je lahko celo 5 ali več odstotkov. Med olji so to amarantovo, kavno in riževo olje, med masli pa karitejevo, kupuasujevo in mangovo maslo. Ta masla in olja v kozmetiki izjemno cenimo, saj imajo neumiljive snovi pomembno antioksidativno in fotoprotektivno vlogo.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo