Domov » Vsi članki » Članek » Plenični izpuščaj

Plenični izpuščaj


Rok Petrič, mag. farm.

Plenični izpuščaj (dermatisis pod plenico) je dokaj pogosta kožna bolezen, zlasti pri otrocih v industrijsko razvitih državah. Plenični izpuščaj je izraz, ki ga uporabljamo za opis različnih stanj vnete kože v predelu pod plenicami. Nastane zaradi stika z urinom in blatom, ki povzročata vlažno okolje in naredita kožo pod plenico bolj dovzetno za kemične, fizikalne in encimske mehanizme.

Plenični izpuščaj Pod plenico lahko koža v prvi fazi le rahlo pordi in so spremembe omejene predvsem na pregibe. V težjih primerih pride do temno rdečega obarvanja, zadebelitve, gnojnih mehurčkov, razpok in krast. Plenični izpuščaj nastane zaradi prekomerne vlažnosti kože in s tem pogojenega zmehčanja tkiva, predolgega stika urina ali blata s kožo, različnih mil in preparatov, ki so preveč agresivni za občutljivo otroško kožo. To privede do poškodbe celic zunanje plasti kože (epidermalnih celic).

Plenični izpuščaj lahko preprečimo z rednim previjanjem. S pogosto menjavo plenic za enkratno uporabo namreč preprečimo kemično in mehansko draženje kože s sečem in blatom. Kožo je potrebno po menjavi pleničke temeljito očistiti, najbolje le s čisto mlačno vodo, posušiti, počakati nekaj minut in jo namazati z ustreznim mazilom ali kremo. Šele nato otroka zavijemo v novo plenico. Plenice morajo biti povite rahlo in zračno, še posebej poleti, zato takrat priporočamo, da dojenčka pustimo nekaj časa na nepremočljivi podlagi tudi brez plenic. Draženje dojenčkove ritke je lahko tudi posledica pralnih sredstev ali mehčalca pri tako imenovanih pralnih plenicah. Tudi dojenček bo s pravilno higieno in suho ritko veliko bolj zadovoljen. Do pleničnega izpuščaja pride tudi zaradi okužbe z bakterijami in glivicami ali zaradi različnih alergij (na plenice, hrano …). Plenični izpuščaj je lahko tudi posledica jemanja antibiotikov, ki spremenijo pH sestavo blata in seča.

Mazila z deksapantenolom

Plenični izpuščaj Plast osnovnih epidermalnih celic prek stalne celične delitve (proliferacije) skrbi za nenehno obnovo zunanje plasti kože (epidermisa). Če pride do poškodbe vrhnje plasti kože, je možna ozdravitev brez sledu brazgotin. Če pa pride do globljih poškodb kože, se po celjenju ran naredijo tudi brazgotine. Sama obnova (regeneracija) kože poteka v več fazah. V prvi fazi se zaradi strjevanja krvi, ki pride iz rane, tvori krasta. V naslednji fazi – fazi čiščenja – sledi mehčanje tkiva in odstranjevanje odmrlih celic kože s pomočjo celic »čistilcev«. Fazi proliferacije sledi tretja faza celjenja – epitelizacija – in nastanek novega vezivnega tkiva ter kolagenskih vlaken. Delitev celic kože se lahko v fazi proliferacije pospeši z uporabo mazil, ki kot glavno učinkovino vsebujejo deksapantenol. Deksapantenol se v dermalnih celicah hitro pretvori v pantotensko kislino oziroma vitamin b5. Pantotenska kislina je del koencima A (CoA), CoA pa ima pomembno vlogo pri metabolizmu vsake celice. Prav zato je pantotenska kislina nenadomestljiva pri tvorbi in obnovi kože in sluznic. Prednost topikalne uporabe deksapantenola je v lažji in hitrejši absorbciji v kožo, kjer se takoj oksidira v pantotensko kislino, ki obogati endogeno količino tega vitamina. Zato je priporočljivo otrokovo kožo pod plenico ob pojavu pleničnega izpuščaja namazati s kremo, ki vsebuje deksapantenolom; ta bo kožo pomirila, zaščitila in pospešila celjenje. Če se otrokovo stanje ne izboljša po dveh ali treh dneh, če je plenični izpuščaj res obsežen in se na koži pojavljajo tudi mehurčki ali kraste, priporočamo obisk zdravnika.

Vzroki pleničnega izpuščaja:

  • prekomerna hidracija kože,
  • maceracija,
  • podaljšan stik z urinom in blatom,
  • zadržana mila v plenicah,
  • lokalni preparati,
  • več kot trikratno odvajanje tekočega blata na dan.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 41, marec 2010.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo