Domov » Vsi članki » Članek » Osteoporoza: kako se zaščititi pred zlomi?

Osteoporoza: kako se zaščititi pred zlomi?


Sergeja Širca

Sergeja Širca
Slovenija je izredno veliko naredila na področju ozaveščenosti o osteoporozi, kar je posebno zasluga Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Slovenija na tem področju med najbolj osveščenimi v Evropi. Tako denimo pri nas opravimo izredno veliko merjenj kostne gostote, kar je sicer samoplačniški pregled, a so ga predvsem ženske sprejele kot enega od načinov skrbi za svoje zdravje. V zadnjem času pa smo tako na področju preprečevanja in diagnostike kot tudi pri zdravljenju osteoporoze dočakali pomembne spremembe.

Spremembe so predstavili na okrogli mizi (na fotografiji zgoraj), na kateri so posebno priznanje izrekli Zvezi društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. »Naše članice so zelo radovedne in dobro ozaveščene, postavljajo veliko vprašanj nam in tudi zdravnikom, ki nam predavajo. Osveščamo jih tudi o pomenu zdrave prehrane in gibanja. Sicer vemo, da osteoporoze samo s pravilno prehrano in telovadbo ne moremo preprečiti, lahko pa jo premaknemo v poznejša leta. In predvsem, ko se osteoporoza že pojavi, s pomočjo prehrane in gibanja izboljšamo kakovost življenja,« je dejala Duša Hlade Zore (na fotografiji druga z leve), dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Endokrinolog prof. dr. Janez Preželj (prvi z leve), dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo na ukc Ljubljana je na okrogli mizi poudaril, da ob odkritju osteoporoze zdravnik ne predpiše takoj zdravil. »Pravilen postopek najprej izključi sekundarne osteoporoze. Hkrati so nujni ukrepi zdravega življenjskega sloga – tudi ob uvedbi zdravil namreč ne moremo preprečiti osteoporoze, če bolnik ne živi zdravo. Treba je opustiti določene razvade, predvsem kajenje, se dovolj gibati ter vnašati dovolj kalcija in vitamina d. Brez teh ukrepov je tudi zdravilo bistveno manj učinkovito,« je poudaril prof. dr. Preželj.

Osteoporoze samo s pravilno prehrano in telovadbo ne moremo preprečiti, lahko pa jo premaknemo v poznejša leta. In predvsem, ko se osteoporoza že pojavi, s pomočjo prehrane in gibanja izboljšamo kakovost življenja.

Cilj zdravljenja je zmanjšanje tveganja zlomov

Cilj zdravljenja osteoporoze je zmanjšanje tveganja zlomov kosti. Osteoporozo zdravijo predvsem z bisfosfonati, ki pa se zelo slabo resorbirajo, zato je treba zdravilo uživati na tešče, z veliko vode in v stoječem položaju (da preprečimo draženje sluznice požiralnika).

Okrogla miza Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije
Lani pa smo tudi v Sloveniji začeli uporabljati novo biološko zdravilo za zdravljenje osteoporoze denosumab (Prolia), ki tarčno deluje proti razgradnji kosti. Endokrinologu doc. dr. Tomažu Kocjanu, dr. med. (drugi z desne), s Kliničnega oddelka za endokrinologijo UKC Ljubljana se zdi novo zdravilo revolucionarno iz treh razlogov: je prvo biološko tarčno zdravilo, ki razgradnjo kosti praktično v celoti zavre. »Lahko ga predpiše družinski zdravnik, poleg tega pa nima stranskih učinkov in je zato še posebno primerno za bolnike, ki kljub osteoporozi nimajo težav, vendar imajo veliko tveganje za zlom. Njih je namreč težko prepričati, naj jemljejo zdravila, če pa jim nič ni in če za povrh doživljajo razne neprijetne stranske učinke.« Zelo bolniku prijazna pa je tudi enostavna aplikacija, saj ga bolniki prejemajo v obliki podkožnih injekcij samo dvakrat na leto.

Indeks kostne gostote je samo eden od dejavnikov tveganja

Beseda osteoporoza je sestavljena iz grških besed »osteon« (slov. kost) in »poros«(slov. poroznost, luknjičavost).
Kmalu bodo stopile v veljavo nove smernice za zdravljenje osteoporoze, ki bodo predvsem odvzele primat meritvam kostne gostote. »Merjenje kostne gostote ne bo več indikacija za začetek zdravljenja. Indeks kostne gostote je namreč samo eden od kazalcev ogroženosti za osteoporozne zlome. Seveda je nizek indeks najpomembnejši posamični dejavnik tveganja za zlom, a gotovo ne edini. Zelo pomembna je recimo starost, saj je tveganje za zlom pri 50 letih relativno nizko, tudi če je indeks kostne gostote nizek. Najbolj ogrožene so osebe, stare okoli 60, 65 let. Pomembna je še družinska anamneza. Torej, če bo tveganje za zlom dovolj visoko, se bo zdravnik lahko odločal za zdravljenje, « je poudaril doc. dr. Kocjan.

Izračunajmo si odstotek tveganja za zlom

Odstotek tveganja za zlom bomo odslej računali s pomočjo računalniškega programa frax, s pomočjo katerega lahko vsakdo izračuna, kakšno je tveganje, da bo v desetih letih doživel osteoporozni zlom. Program frax upošteva tudi klinične dejavnike tveganja, ki so posredni kazalec kakovosti kosti. »Mineralna kostna gostota je samo eden od dejavnikov, ki ga program upošteva, ali pa za izračun tveganja zloma ta meritev niti ni potrebna,« je povedal Kocjan, ki je tudi prepričan, da se je merjenje kostne gostote izpelo. Prof. dr. Preželj se je pošalil, da bodo odslej ženske ob kavici namesto indeksov kostne gostote primerjale svoje indekse frax. Torej bodo v Zvezi društev bolnikov z osteoporozo spet pred velikim izzivom – tako kot so doslej ljudi prepričevali v pomen merjenja kostne gostote, bodo zdaj po besedah predsednice zveze vse svoje sile usmerili v izobraževanje bolnikov (pa tudi zdravnikov), da bi jih prepričali, naj si izmerijo svoj indeks frax, ki vključuje še ostale dejavnike tveganja, ne samo kostno gostoto. 

Motnje hranjenja in osteoporoza

Kosti se gradijo do 25. ali 30. leta starosti, potem se začne kostna gostota izgubljati. Dekleta, ki imajo motnje hranjenja – še posebej, če jih imajo, preden dobijo prvo menstruacijo –, zaradi neustrezne prehrane ne dosežejo genetsko določene maksimalne kostne mase, in je zato njihova kostna masa pri 30 letih veliko nižja, kot bi bila sicer. »To pa pomeni zelo slabo izhodišče za naprej in ta dekleta so 'idealne' kandidatke za zgodnjo osteoporozo in zgodnje zlome,« opozarja Tomaž Kocjan. V ekstremnih primerih lahko te bolnice utrpijo zlome (predvsem zlome vretenc) že pri 25 letih. Najboljša preventiva pred osteoporozo je namreč to, da imamo zelo velike zaloge kosti, ki nam zadoščajo še v pozna leta.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012


NAŠA LEKARNA

Uredništvo