DOMOV BOLEZNI ZA ZDRAVE KOSTI OSTEOARTROZA – BOLEČE GIBANJE

Osteoartroza – boleče gibanje

Osteoartroza (OA) je degenerativna bolezen sklepov, za katero je značilno napredujoče propadanje sklepnega hrustanca. Je najpogostejša bolezen gibalnega sistema in je pomemben dejavnik obolevnosti in umrljivosti populacije po 45. letu starosti. OA se najpogosteje pojavlja v drugi polovici življenja, saj zanjo trpi okrog 40 odstotkov ljudi, starih med 45 in 75 let, in več kot 80 odstotkov oseb, starejših od 75 let. Starost pa ni edini dejavnik. Na nastanek OA vplivajo še dedna nagnjenost, hormonske spremembe, poškodbe pri športnikih in prevelika obremenitev sklepov pri predebelih ljudeh; do artroze pripeljejo hitreje tudi vnetne bolezni, npr. revmatoidni artritis, ki ni ali je slabo zdravljen.

Sklepni hrustanec je gladka čvrsta elastična prevleka kosti v predelu sklepov. Zgradba hrustanca omogoča gladko drsenje sklepnih površin z minimalnim trenjem. Hrustanec je sestavljen iz kolagena, ki tvori čvrsto mrežo vlaken in pomeni ogrodje hrustanca. V ogrodje so vložene celice, ki se imenujejo hondrociti, in obsegajo približno 10 odstotkov mase hrustanca. Voda zajema 80 odstotkov mase hrustanca. Tkivo sklepnega hrustanca ni oživčeno in ni prekrvljeno, prehranjuje pa se iz sklepne tekočine, ki jo izloča ovojnica sklepa. Sposobnost obnove sklepa ob poškodbi ali bolezni je slaba.

Pod vplivom različnih dejavnikov, med katerimi je najpogostejši staranje, preostali pa so dedna nagnjenost, hormonske spremembe, anatomske nepravilnosti sklepov in hrbtenice, prevelika obremenitev sklepa (športniki in ljudje s čezmerno težo) in vnetne revmatične bolezni, se sklepni hrustanec postopoma spreminja. Gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Zato je hrustanec občutljivejši tudi za različne zunanje dražljaje, ki ga še dodatno spreminjajo, da postaja postopoma vse tanjši.

Hrustanec in kost se na poškodbo odzoveta s pretirano tvorbo nove kosti. Na robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti), ki zmanjšujejo gibljivost sklepov in povzročajo trdo sklepno oteklino. Zaradi teh sprememb pride skoraj vedno do draženja notranje sklepne ovojnice, zato nastane vnetje, ki pa je največkrat blago. Sklepna ovojnica se zadebeli, lahko proizvaja preveč sklepne tekočine, zaradi česar nastaneta sklepni izliv in oteklina.

Simptomi osteoartroze

Glavni simptom OA so bolečine v sklepih. Bolečine so hujše med gibanjem, zmanjšajo pa se pri počitku. Ko je bolezen že napredovala, lahko bolečine sprožijo že manjše obremenitve, prisotne pa so lahko tudi ponoči.

Drugi simptomi so okorelost, škrtanje ali škripanje v sklepu (krepitacije), omejena gibljivost sklepa, zadebeljen in/ali razoblikovan sklep.

Zdravljenje osteoartroze

Zdravljenje OA mora biti prilagojeno posameznemu bolniku, je stopenjsko in je sestavljeno iz različnih ukrepov: nefarmakološkega zdravljenja (brez zdravil), zdravljenja z zdravili in kirurškega zdravljenja.

Cilj zdravljenja je izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja, kar pomeni zmanjšanje bolečin in zvečanje gibljivosti. Postavljanje diagnoze in zdravljenje OA sta v pristojnosti zdravnika družinske medicine. Bolnik dobi napotnico za revmatologa, če obstaja sum na vnetno revmatično bolezen, za ortopeda pa, če je bolezen toliko napredovala, da zahteva kirurško zdravljenje.

Zelo pomemben del zdravljenja OA je ohranjanje gibljivosti, ki obenem zdravi tudi sam proces artroze. Razgibavanje lahko spremeni potek bolezni. Z ustreznimi vajami za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišic ob prizadetih sklepih lahko sklep razbremenimo, kar naj bi vplivalo na njegove biomehanske lastnosti. Na splošno ima redna telesna vadba veliko koristi, saj krepi mišice in povečuje mineralno kostno gostoto ter tako posledično zmanjšuje tveganje za zlome, zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ugodno vpliva na fizično in psihično počutje ter na ohranitev zdrave ali izgubo čezmerne telesne teže. Raziskave kažejo, da izguba telesne teže zmanjša bolečine v kolenih in izboljša gibljivost.

Fizična obremenitev ne sme biti prehuda, saj lahko sklepom tudi škodi. Oblika in intenzivnost vadbe morata biti prilagojeni bolniku glede na njegove sposobnosti, prisotne okvare zaradi OA in spremljajoče bolezni. Primerni so športi z manjšim obremenjevanjem sklepov, kot so kolesarjenje, plavanje in hoja.

Zdravljenje OA  z zdravili

Paracetamol

Zdravljenje z zdravili je potrebno pri bolnikih, ki imajo kljub drugim ukrepom bolečine. Prvo zdravilo izbora je paracetamol (npr. Lekadol), ki je učinkovito in varno zdravilo.

Paracetamol učinkovito lajša bolečine, pomembno pa je, da se ga vzame v pravilni količini (ne premajhni). Primeren je za ljudi, ki imajo spremljajoče druge kronične težave kot so diabetes, povišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak in tudi za tiste, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.

NSAR (nesteroidni antirevmatiki)

Za lajšanje bolečin se uporabljajo tudi nesteroidni antirevmatiki (NSAR). Pri njihovi uporabi moramo biti previdni (zaradi neželenih učinkov na prebavila in srčnožilni sistem), saj naj bi jih po priporočilih uporabljali čim krajše obdobje v najnižjem še učinkovitem odmerku. NSAR pridejo v poštev predvsem, kadar je sklep tudi vnet.

Učinkovito protibolečinsko in protivnetno delovanje pa se lahko izkoristi z mazili in geli, ki vsebujejo nesteroidne antirevmatike (NSAR). Zapleti zaradi neželenih učinkov pri lokalni uporabi so redki. NSAR v kremah, mazilih ali gelu se svetuje predvsem pri  osteoartrozi malih sklepov (koleno, komolec, rama), ker je tam prehodnost mazila veliko boljša in tako učinkovitost večja. NSAR v obliki mazil, krem in gelov se lahko kombinira s paracetamolom. Kombinacije znotraj NSAR (npr tablete in mazila) pa niso priporočljive.

Od zdravil se uporabljajo še injekcije glukokortikoidov, ki prav tako delujejo protivnetno.

V zadnjem času se pri zdravljenju osteoartroze uveljavlja skupina počasi delujočih zdravil, ki se imenujejo SYSADOA (symptomatic slow acting drugs for OA – simptomatska počasi delujoča zdravila za osteoartrozo). V to skupino spadajo glukozamin, hondroitin, diacerin in hialuronska kislina. Čeprav so mnenja o njihovi učinkovitosti deljena, je čedalje več dokazov v prid uporabi glukozamina in hondroitina predvsem pri bolnikih z osteoartrozo kolen. Učinek zdravljenja se v primerjavi z NSAR pokaže pozneje, a traja tudi do tri mesece po prenehanju zdravljenja. Neželeni učinki so redki in blagi.

V lekarnah so na voljo izdelki z glukozaminom, preostalih preparatov pa pri nas še ni na voljo, razen hialuronske kisline, ki se daje neposredno v sklep (intraartikularno).

Glukozamin

Glukozamin je telesu lastna snov. Je aminosladkor oz. aminosaharid, ki ga najdemo v skoraj vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v ledvicah, jetrih in hrustancu. Glukozamin deluje protivnetno in izboljša kakovost sklepne tekočine.

Poškodbe sklepnega hrustanca se glede na stopnjo prizadetosti hrustanca delijo na štiri stopnje:

1. stopnja: zmehčanje hrustanca; bolečine se pojavijo ob obremenitvi in minejo s počitkom, pojavlja se okorelost ob daljšem mirovanju, zmanjšana je gibljivost, sliši se škrtanje in škripanje v sklepu. Priporočljivo zdravljenje na tej stopnji je glukozamin, lokalni NSAR, poleg tega pa znižanje telesne teže in telesna vadba.

2. stopnja: prizadetosti sklepnega hrustanca, ki segajo do polovice debeline sklepnega hrustanca; kljub terapiji so še vedno težave in se še stopnjujejo.

3. in 4. stopnja: prizadetosti sklepnega hrustanca, ki segajo čez polovico debeline sklepnega hrustanca; bolečine so tudi v mirovanju, sklep je otekel in deformiran, bolnik pa se težko giblje.

Izdelki z glukozaminom so namenjeni lajšanju težav, saj naj bi s svojim vplivom na presnovo v sklepnem hrustancu upočasnili njegov propad. Glukozamin je zelo varno zdravilo, ki ima nizko stopnjo interakcije z drugimi zdravili. Poleg protibolečinskega učinka deluje tudi na zgradbo sklepnega hrustanca. Primeren je za bolnike – tudi za starejše – z blago do zmerno izraženo OA. Glukozamin je lahko dopolnilo preostalim terapijam za OA.

OA je pogosta in raznolika bolezen, ki ima lahko več vzrokov. OA zanesljivo zmanjša kakovost življenja bolnikov. Zdravljenje je zato še vedno usmerjeno v zmanjševanje simptomov in ohranjanje kakovosti življenja, čeprav aktivno iščejo zdravila, ki bi zavrla napredovanje bolezni.

Nekaj dejstev

  • Pri ženskah je OA dvakrat pogostejša kot pri moških.
  • Najpogosteje prizadeti sklepi pri OA so kolena.
  • Artrotična dogajanja se lahko začnejo že v zgodnji mladosti, izrazijo pa se šele v starosti.
  • Glavni cilji zdravljenja OA so lajšanje sklepne bolečine, zmanjšanje sklepne okorelosti, izboljšanje gibljivosti prizadetega sklepa in s tem tudi kakovosti življenja.
  • Ozaveščeni, poučeni in telesno dejavni posamezniki z OA imajo dokazano manj bolečin, redkeje obiskujejo zdravnika in živijo kakovostnejše življenje.
  • Zelo priporočljiva je redna hoja, vsaj 30 minut na dan.
  • Pri osebah, ki imajo napredovalo OA kolka ali kolena, hoja dostikrat ni mogoča, saj povzroča hude bolečine. Zato so primernejše vaje v razbremenjenem položaju in krepitev mišic.
  • Za zmanjšanje bolečin zaradi OA so na voljo še drugi postopki, denimo masaža z ledom pri vnetem sklepu, uporaba električnih tokov, obsevanje z ultrazvokom in blago segrevanje pri bolj kroničnih težavah.
  • Zamenjava bolnega sklepa z umetnim je potrebna, kadar nastanejo hude sklepne spremembe, če so prisotne zmerne do hude bolečine, ki se z navadnimi ukrepi ne zmanjšajo več, če se pojavijo tudi funkcionalne motnje, npr. slaba gibljivost sklepa in zelo otežena hoja.
  • Ljudje z obrabo posameznega sklepa so pogosto zelo zaskrbljeni, saj se bojijo, da se bo bolezen razširila tudi na druge sklepe, kar pa se navadno ne zgodi. Po navadi so pri OA prizadeti le posamezni sklepi.
  • OA praviloma ne povzroča hujše invalidnosti.