Domov » Vsi članki » Članek » Odpadna zdravila

Odpadna zdravila


Bojan Madjar, mag. farm., koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašajte o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije

Kako ravnamo z odpadnimi zdravili
Lekarniški farmacevti uporabnikom zdravil veliko povemo o pravilni in varni uporabi zdravil, precej redkeje pa beseda nanese na ravnanje z zdravili, ki jih več ne potrebujemo. Malo uporabnikov zdravil pozna Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili (Ur. l. rs, št. 105/2008). Od 31. decembra 2009 se nekatera odpadna zdravila lahko oddajo tudi v lekarni. Poskrbimo skupaj za čisto okolje in zmanjšujmo neugoden vpliv, ki je dostikrat posledica nepravilnega ravnanja z zdravili. Gospodarska kriza nam obenem nalaga racionalizacijo našega delovanja, zato naj nam bo tudi to izziv.

Odpadna zdravila so lahko vsa neuporabljena zdravila in ostanki zdravil, ki so končnemu uporabniku ostali po uporabi. Da se zagotovi učinkovitost in varnost zdravila, je potrebno pravilno rokovanje z njim, tudi potem ko ga več ne uporabljamo. Napačno shranjevanje zdravil in umeščanje odpadnih zdravil med navadne odpadke je lahko tako za družbo kot okolje precej nevarno. Farmacevti zato poudarjamo, da je treba vsa zdravila, predpisana na recept, shranjevati ločeno od ostalih zdravil, ki predstavljajo tako imenovano domačo lekarno. Dostop do zdravil na recept naj bo omogočen le osebi, ki zdravila prejema, oz. osebi, ki bolniku zdravila odmerja. S tem preprečimo neželene zastrupitve otrok ali nemedicinsko (rekreacijsko) uporabo zdravil, ki se dogaja predvsem pri starejših.

Zdravila, ki jih več ne potrebujemo, tudi če jim rok uporabnosti še ni potekel, je potrebno dati med posebne odpadke. Opozarjamo, da zdravil nikakor ne smemo splakovati skozi straniščno školjko ali jih dajati med navadne gospodinjske odpadke. Z napačnim ravnanjem namreč omogočamo zdravilom vstop v okolje, kar ima lahko neželene posledice tako za okolje kot tudi ljudi.

Prisotnost nekaterih spojin, recimo spolnih hormonov, v rekah in potokih predstavlja resno grožnjo vodnim organizmom, saj lahko celo v nizkih koncentracijah vpliva na njihovo reprodukcijo in razvoj. Raziskave so pokazale zmanjšano število in kakovost spermijev v drugi polovici 20. stoletja, obstaja pa tudi več dokumentiranih primerov, ki potrjujejo skrčenje testisov in manjšo reproduktivno zmožnost pri moških, ki so bili izpostavljeni anaboličnim steroidom. Del krivde je verjetno tudi v uporabi zdravil, ki vsebujejo hormone, kot so peroralni kontraceptivi. Prisotnost antibiotikov v odpadnih vodah verjetno predstavlja določen doprinos k pojavljanju čedalje večjega števila rezistentnih bakterijskih sevov. Nevarnost zdravil zaradi vstopa v okolje pa se ne konča le pri teh dveh skupinah. Nekatere raziskave so namreč uspele dokazati prisotnost kar 50-75 % raziskovanih učinkovin v okolju. Čeravno posledic njihove izpostavljenosti ljudem še ne poznamo, jih vsekakor ne izključujemo. Teoretično imajo lahko veliko razsežnost, na primer ob izpostavljenosti citostatičnim učinkovinam tvegamo pojav mutacij v dnk, kar lahko vodi do rakavega obolenja.

Problem neporabljenih zdravil pa se ne konča le pri vplivu na okolje in človeka. Posledice so tudi finančne. Ministrstvo za zdravje Velike Britanije predvideva, da ostane kar 10 % predpisanih zdravil neporabljenih. Za našo državo to pomeni dobrih 30 milijonov evrov na letni ravni, če upoštevamo samo izdatek, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, oz. dobrih 50 milijonov evrov, če upoštevamo celoten trg zdravil. Možnosti, kam bi lahko usmerili ta denar v zdravstvu, je veliko. Če ostanemo pri zdravilih, lahko predvidevamo, da bi s 30 milijoni evrov, ki jih ozz plača za verjetno nikoli uporabljena zdravila, lahko kupili draga biološka zdravila za dobrih 4.000 bolnikov. To je dobra polovica vseh bolnikov, zdravljenih z biološkimi zdravili v letu 2008.

Neuporabna zdravila ne spadajo med mešane odpadkeLekarniški farmacevti spodbujamo racionalno rabo zdravil. Resda v prvi vrsti z namenom pravilnega in varnega zdravljenja, a s tem vplivamo tudi na finančno plat zgodbe, ki posebej v teh časih ni zanemarljiva. K zmanjševanju obsega neporabljenih zdravil lahko vpliva vsak posameznik, posebej če uporablja več zdravil hkrati oz. jih uporablja daljši čas. V prvi vrsti svetujemo, da osebnega zdravnika ali farmacevta obvestite, če ste prenehali z jemanjem katerega zdravila. Navadno je za določeno težavo primernih več zdravil in v primeru pojava neželenih učinkov ali kakšnih drugih težav (recimo interakcij) lahko posežemo po drugem zdravilu. Zato svetujem, da se o zdravilih redno pogovorite s svojim osebnim zdravnikom ali farmacevtom.

Preden zdravila naročite, preverite, če nimate morebiti kakšnega še doma. V tem primeru naročite manjšo količino zdravila in tako preprečite kopičenje zdravil doma. Zdravila, ki jih prejemate, vedno shranjujte skupaj, razen če je določena zdravila potrebno hraniti drugače, recimo v hladilniku. Tako boste lažje vodili evidenco o zdravilih ter se izognili morebitni izgubi kakšne škatlice. Nikar si ne delajte zalog zdravil doma, pač pa imejte le tista, ki jih resnično potrebujete. Dostop do osebnega zdravnika je praviloma lahek in v primeru, ko boste potrebovali določeno zdravilo, ga boste lahko hitro dobili. Zdravila, ki ste jih enkrat odnesli iz lekarne, ne smemo več izdati drugi osebi. Četudi se v lekarno vrnejo zdravila v ovojnini, ki sploh ni bila načeta in jim rok uporabe ni potekel, se le-ta ne smejo izdati komu drugemu, ampak se morajo uničiti. Za tako zdravilo se je namreč izgubila sledljivost, saj je bilo v rokah osebe, ki ni (tudi zakonsko) zavezana k določenim strokovnim normam in kodeksu etike. Ker torej ne moremo več jamčiti za kakovost zdravila, ga ne smemo ponuditi v ponovno uporabo, saj je ob (namernem ali nenamernem) nepravilnem rokovanju ter shranjevanju z zdravilom vprašljiva njegova učinkovitost in varnost.

Četudi torej vrnjenemu zdravilu rok uporabe ni pretekel, ga moramo lekarniški farmacevti predati v uničenje. Večina odpadnih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne odpadke. Tudi Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Odpadna zdravila, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, mora končni uporabnik prepustiti izvajalcu javne službe (komunalne službe) v zbirnih centrih, imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne, specializirane prodajalne) ali zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. Tako zbrana zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje.

Uredba, ki je stopila v veljavo 31. decembra 2009, vnaša novost, da lahko zdravila, ki ste jih dvignili v lekarni, predate lekarni tudi v uničenje. Ob tem je treba upoštevati napotek, da se na ta način zbirajo zdravila v trdnem stanju (tablete, kapsule), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in neonesnaženi stični ovojnini. Zdravila, ki so v obliki praškov ali tekočine, morajo biti originalno zaprta. Vsa zdravila lahko še vedno oddate na način, kot je veljal doslej, torej izvajalcu javne službe (komunalna podjetja) v zbirnih centrih oziroma ob kampanjah zbiranja odpadnih zdravil.

Problematika odpadnih zdravil marsikomu nastavlja neprijetno ogledalo. Zdravnike in lekarniške farmacevte opozarja, da premalo sodelujejo med seboj ter prekratek čas namenijo bolniku. Pri bolnikih pa se kaže, kako malo jim je mar za njihovo zdravje ali družbo (ekološki in ekonomski vidik) nasploh. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili nam je dala priložnost za razmislek. Upam, da bodo temu sledila tudi dejanja.

Odlaganje odpadnih zdravil v lekarni

Prosim, pomagajte nam kar najbolje poskrbeti za varnost zaposlenih v lekarni, vseh obiskovalcev lekarne in okolja. Zato najprej natančno preberite in odgovorite na spodnja vprašanja. Če ste na katero odgovorili z »ne«, o tem prosim opozorite lekarniškega farmacevta, preden boste oddali odpadna zdravila.

Preden oddate odpadna zdravila v lekarni, prosimo odgovorite na spodnja vprašanja

Ali so med odpadnimi zdravili, ki ste jih prinesli v lekarno, res samo zdravila? DA NE

Ali so med odpadnimi zdravili, ki ste jih prinesli v lekarno, zdravila v obliki praškov ali tekočin res samo v originalni zaprti in nepoškodovani škatli? DA NE

Ali ste prepričani, da v vaši vrečki/paketu odpadnih zdravil ni medicinskih igel (injekcij) ali drugih ostrih predmetov? DA NE

Ali ste prepričani, da v vaši vrečki/paketu odpadnih zdravil ni nič takšnega, kar bi lahko ogrozilo zdravje in varnost zaposlenih v lekarni? DA NE

Odpadna zdravila, ki jih sprejemamo v lekarni

  • Odpadna zdravila v trdnem stanju (npr. tablete, kapsule, svečke), ki so zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži – ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta.
  • Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin (npr. praški, posipala, kreme, sirupi, kapljice), ki so originalno zaprta v nepoškodovani in čisti embalaži in še niso bila odprta, pretrgana ali kako drugače spremenjena. 
  • Prosimo, da predhodno odstranite ovojnino, ki ni neposredno v stiku z zdravilom, in v zabojnik odvržete samo zdravila s stično ovojnino!
  • V lekarno ne prinašajte izdelkov, ki sodijo med običajne komunalne gospodinjske odpadke!

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 41, marec 2010.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo