Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe, saj ga povzroča kar več kot 200 različnih virusov. Prehladna obolenja se v večji meri pojavljajo jeseni in pozimi, vendar ni dokazano, da občutek mraza sam po sebi povzroča prehlad ali poveča dovzetnost za okužbo z virusom. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni ali čustveno izčrpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, pri ženskah v obdobju med menstrualnima ciklusoma, pa tudi pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Prehlad se lahko pojavi že naslednji dan ali najpozneje tri dni po okužbi, ko virus predre prvo obrambno linijo v sluznici. Najbolj smo kužni 24 ur pred izbruhom simptomov, virus pa je v telesu še deset dni po pojavu bolezenskih znakov. Najprej se pojavijo nelagodje v nosu in žrelu, kihanje, nahod ter slabo počutje. Prvi znaki vnetja pa so zamašen nos, suhost in bolečina v žrelu ter hripavost. Običajno ga spremlja tudi kašelj, telesna temperatura je na začetku lahko nekoliko povišana.
Prehlad običajno mine v štirih do desetih dneh, suh ali vlažen kašelj pa lahko traja dlje, tudi en mesec ali več. Včasih – največkrat pri otrocih – lahko pride do zapletov, kot sta vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa. Pri okužbah spodnjih dihal pa je najpogostejši zaplet pljučnica.
Zdravljenje prehlada
Zdravljenje prehladnih obolenj je simptomatsko, kar pomeni, da blažimo trenutne, moteče znake prehlada. To je še posebej pomembno v prvih treh dneh. Pri izbiri pravega zdravila ima pomembno vlogo razvojna faza prehlada in ali se takšen prehlad velikokrat ponavlja. V večini primerov magistri farmacije v lekarnah svetujemo samozdravljenje s pripravki za lajšanje simptomov prehlada in ob tem svetujemo tudi počitek, pitje toplih napitkov ter uživanje lahke hrane. Če pa ocenimo, da je jakost simptomov takšna, da lahko pride do napredovanja prehlada v resnejše oblike obolenj, bolnika napotimo k zdravniku.
Samozdravljenje kašlja brez predhodnega posveta pri zdravniku lekarniški farmacevti odsvetujejo:
• pri otrocih do enega leta starosti,
• pri nosečnicah in doječih mamicah,
• pri starostnikih,
• če kašelj spremljajo bolj intenzivni znaki, kot so npr.: visoka vročina, bolečina v pljučih, dispneja, piskajoče dihanje, zmedenost, oteklina obraza in občutljivost v predelu obnosnih votlin, lajajoč, glasen in doneč kašelj, izguba glasu, pojavljanje kašlja ob določenih urah ponoči, kašelj s kiselkastim okusom v ustih, če kadilski kašelj ne pojenja še po enem mesecu po opustitvi kajenja.
Prehladna obolenja pogosto spremlja kašelj
Kašelj nas običajno spremlja pri prehladu, pa tudi gripi in nekaterih drugih boleznih, ni pa nujno povezan z vnetnimi obolenji. H kašlju nas lahko silijo tudi vdihani prašni delci, dražeči plini, kot sta na primer cigaretni dim ali klor, pa tudi nekatere zdravilne učinkovine. Kašelj lahko sprožijo tudi temperaturne spremembe oziroma vdihani vroči ali mrzli zrak. Pravzaprav je kašelj naravni odziv našega organizma v dihalnih poteh. Močno in nehotno krčenje mišic sproži eksploziven izdih, ki mu pravimo kašelj.
O kašlju kot bolezenskem znaku govorimo takrat, kadar postane čezmeren in moteč. Lahko je akuten ali kroničen. Najpogostejši vzrok za akutni kašelj je okužba dihal. O kroničnem kašlju pa govorimo, ko traja vsaj tri tedne, vzroki pa se nahajajo tako v pljučih kot zunaj njih.
V katerih primerih vam bo lekarniški farmacevt zaradi kašlja svetoval obisk pri zdravniku:
- če traja kašelj več kot sedem dni,
- če se pojavijo dodatni zapleti, kot so visoka vročina, izpuščaji, močnejši glavobol, sumljiv izloček, bronhospazem,
- če je bolnik že jemal zdravila za prehlad in kašelj, pa so se pojavili še drugi simptomi (na primer povišan krvni tlak).
Kaj vas bo verjetno vprašal lekarniški farmacevt, preden vam bo svetoval zdravilo za zdravljenje kašlja:
- kdaj in kako se pojavlja kašelj,
- ali kašelj spremljajo še drugi simptomi,
- ali ob kašlju čutite, da se vam lušči v pljučih,
- kakšen je izloček,
- ali vas ob kašlju boli v prsnem predelu,
- ali čutite suh, dražeč kašelj,
- ali kadite,
- ali jemljete kakšna zdravila?
Zdravljenje kašlja
Način zdravljenja kašlja z zdravili, ki so v lekarnah na voljo tudi brez recepta, je odvisen od tega, za kakšen kašelj gre. Ločimo med produktivnim ali vlažnim kašljem in neproduktivnim ali suhim, dražečim kašljem. Pri vlažnem kašlju nastaja v dihalnih poteh bronhialna sluz. Zaradi motenega ravnotežja med nastajanjem, prenašanjem in izkašljevanjem sluzi se kopičijo plasti sluzi, ki ovirajo zračenje pljuč. Produktivni kašelj se pojavi v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Neproduktivni oziroma suh in dražeč kašelj se pojavlja v zaporednih sunkih brez izkašljane sluzi. Za to vrsto kašlja je značilno, da izčrpava bolnike. Včasih je lahko suhi kašelj tudi le predhodna faza produktivnega ali vlažnega kašlja, v katerega preide suhi kašelj v procesu okrevanja. Cilj zdravljenja produktivnega oziroma vlažnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, ki se lažje izkašlja. S tem hkrati preprečujemo dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe. Cilj zdravljenja neproduktivnega kašlja pa je pomirjanje in odpravljanje kašlja.
V katerih primerih vam bo lekarniški farmacevt ob znakih prehlada svetoval obisk pri zdravniku? Lekarniški farmacevti priporočamo, da ob znakih prehlada obiščejo zdravnika starejši bolniki, dojenčki, mlajši otroci, nosečnice in doječe mamice.
Obisk pri zdravniku pa priporočamo tudi:
• kadar traja prehlad več kot sedem dni,
• pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot 3 dni,
• pri oteženem dihanju in požiranju,
• pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot 3 dni, in kašlju, ki traja več kot 7 dni,
• pri glavobolu in bolečinah v predelu obnosnih votlin,
• pri hujšem glavobolu in občutku trdega vratu,
• pri bolečinah v ušesih.
Zdravila za zdravljenje kašlja
Zdravila za lajšanje produktivnega, vlažnega kašlja pomagajo zmanjšati viskoznost bronhialne sluzi v dihalnih poteh, da se ta lažje izloči, in posledično ublažijo oteženo dihanje in zmanjšajo jakost kašlja. Zdravila za lajšanje neproduktivnega oziroma suhega kašlja pa pomirjajo center za kašelj in zmanjšujejo tudi upor v dihalnih poteh.
Obe skupini zdravil sta varni in učinkoviti z malo stranskih učinkov, previdnost pa je potrebna pri bolnikih s peptičnim ulkusom in pri starejših ter oslabelih bolnikih, ki nimajo dovolj moči za zadostno izkašljevanje pri povečanem izločanju bronhialne sluzi. Preden lekarniški farmacevti bolniku svetujemo glede ustreznega zdravila za samozdravljenje kašlja pa moramo preveriti še morebitne druge dejavnike tveganja in morebitno netoleranco na določene učinkovine ali snovi (na primer fruktozo ali glukozo), ki jih vsebujejo posamezna zdravila.
Zmanjšajmo možnost za širjenje okužb s preprostimi preventivnimi ukrepi: virusi prehlada in virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki med drugim lahko nastanejo tudi pri kašljanju. Da bi preprečili širjenje okužb, priporočamo, da kašljamo in kihamo v robček, ki ga takoj zavržemo, ali v zgornji del rokava. Nikakor pa ne kašljamo in kihamo v dlan, saj viruse najpogosteje prenesemo z rokami. Zato je higiena in umivanje rok z milom in toplo vodo v obdobju prehladov ter gripe zelo pomembna.
