Domov » Vsi članki » Članek » Neenakomerna pigmentacija kože

Neenakomerna pigmentacija kože


Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj

Eva Cafuta Hlušička, mag. farm.
Koža kot najbolj zunanji del našega telesa predstavlja neposreden stik z okoljem in je prva informacija, ki jo o sebi ponudimo drugim. Zato nam ni vseeno, kakšna je videti. Trudimo se popraviti ali celo odpraviti napake na njej, tako velike kot tudi majhne, bolj ali manj moteče, saj bi ji radi omogočili, da zasije v svoji najlepši podobi.

Koža je ena najbolj proučevanih struktur v našem telesu, tako zaradi svoje kompleksne zgradbe in pomembnih funkcij, ki jih vrši, pa tudi kot organ, ki ščiti naše telo pred zunanjimi vplivi. V neposrednem stiku z zunanjostjo je kožna povrhnjica, to je najbolj zunanji sloj kože.

Ene izmed celic v tem sloju so melanociti. Gre za celice, ki proizvajajo kožni pigment melanin, ki daje koži njeno barvo. Melanociti so v globljih plasteh kožne povrhnjice in so po različnih predelih telesa tudi različno razporejeni.

Z uporabo kakovostnih kozmetičnih sredstev, predvsem pudrov in bronzerjev, lahko učinkovito prekrijemo neenakomerno kožno pigmentacijo.

Melanin je pravzaprav skupek različnih pigmentov. Za naše telo je pomembna predvsem njegova zaščitna funkcija – varuje nas namreč pred škodljivimi učinki svetlobe. Povečana tvorba melanina (npr. med sončenjem) je pravzaprav način, kako se naša koža poskuša zaščititi pred škodljivim ultravijoličnim (UV) sevanjem. Melanin deluje podobno kot nekateri uvfiltri, torej absorbira vse valovne dolžine svetlobe. To je razlog, da je temneje obarvana koža manj nagnjena k sončnim opeklinam ob (pretiranem) izpostavljanju sončnemu sevanju.

Melanin nastaja v procesu encimske oksidacije iz aminokisline tirozin. Njegova sinteza poteka v štirih stopnjah, v njej pa ključno vlogo igra encim tirozinaza. Ta razgrajuje tirozin, eden od produktov pri razpadu molekule pa je ravno melanin.

Vzroki za nastanek pigmentnih maEva Cafuta Hlušička, mag. farmdežev:

  • prekomerno izpostavljanje UV-sevanju
  • staranje kože (t. i. fotostaranje kože – posledica nepravilnega obnašanja na soncu v preteklosti se v poznejši življenjski dobi izraža s povečano pojavnostjo pigmentnih madežev)
  • hormonski vplivi (jemanje kontracepcijskih tabletk, menopavza, nosečnost − navadno po porodu, ko se hormonsko stanje v telesu stabilizira, hiperpigmentirana področja izginejo tako, kot so nastala, torej sama od sebe)

Hiperpigmentacija

Predeli kože, kjer je več melanocitov, so močneje pigmentirani, kar se navzven opazi kot t. i. hiperpigmentacija kože. Lise so lahko bolj ali manj intenzivne rjave barve, večje ali manjše, torej seveda tudi bolj ali manj moteče.

Manjše madeže lahko odpravimo sami z uporabo izdelkov za depigmentacijo, ki jih lahko kupimo v lekarni, kjer se pred nakupom posvetujmo s farmacevtom. Večinoma pa se zaradi hiperpigmentiranih predelov kože (pri tem seveda mislimo na večja področja kože) po nasvet in ukrep odpravimo k dermatologu. Le-ta lahko hiperpigmentirana področja popravi tudi s pomočjo laserja.

Pojav nekaterih pigmentnih madežev lahko preprečimo, v nekaterih primerih pa na njihovo pojavitev nimamo pomembnejšega vpliva.

Pigmentacijo kože lahko zavremo ali pospešimo

Z vplivanjem na proces tvorbe melanina – proces se s strokovnim izrazom imenuje melanogeneza – lahko zavremo (ali pa tudi pospešimo) proces pigmentacije. Prijemališča učinkovin, ki jih uporabljamo za svetlenje kožnih sprememb v pigmentaciji, so različna, najpogosteje pa učinek dosežemo tako, da preprečimo delovanje encima tirozinaze. Veliko število znanih spojin tako sinteznega kot tudi naravnega izvora izkorišča ravno ta učinek.

Hipopigmentacija kože

Kadar melanociti ne tvorijo zadosti melanina in se to kaže kot ostro omejeni predeli blede, lahko celo povsem bele kože, govorimo o njeni hipopigmentaciji. Stanje je lahko komaj zaznavno ali pa zelo opazno, navadno je to odvisno od kontrasta med normalno in hipopigmentirano kožo. Dva opaznejša primera sta vitiligo in albinizem.

Vitiligo

Čeprav so nepravilnosti na koži pogosto vzrok za pomanjkanje samozavesti, se zavedajmo, da nihče ni popoln. Naša koža naj nam bo kljub vsemu v ponos!

Eden do dva odstotka svetovne populacije trpi za hujšo obliko izgube kožnega pigmenta (t. i. vitiligo). Gre za kronično bolezen, katere izvor še ni popolnoma pojasnjen. Na pojav bolezni naj bi vplivali tako genski kot tudi zunanji (okoljski) dejavniki, vzroki so pa tudi avtoimunske narave. Nepigmentirana področja se pojavijo v obliki lis, te so – podobno, kot to velja v primeru kožnih hiperpigmentacij – lahko večjega ali manjšega obsega, pogosteje pa se pojavljajo na predelih rok, nog ali na obrazu. Bolezen lahko izbruhne kadarkoli in postopoma napreduje, dokler ne doseže svojega vrhunca. Takrat se stanje stabilizira, a ni nujno, da vztraja za zmeraj. Melanociti namreč lahko začnejo ponovno proizvajati melanin, vsaj do te mere, da se vidnost depigmentiranih področij zmanjša.

Kako ukrepati v primeru vitiliga?

  • uporaba kozmetičnih sredstev za prekrivanje neenakomerne kožne pigmentacije (pudri, bronzerji) 
  • uporaba kortikosteroidnih dermalnih farmacevtskih oblik 
  • fototerapija z izpostavljanjem sevanju UVA– pri tem se lahko dodatno uporablja tudi psoralen (v tem primeru govorimo o terapiji PUVA) 
  • fototerapija z izpostavljanjem sevanju UVB
  • uporaba krem z imunomodulatornim delovanjem

Navadno se pacientom z vitiligom zraven ostalih ukrepov svetuje še redno jemanje vitaminov skupine B, folatov ter vitaminov E in C.

Albinizem

Albinizem je genska bolezen. Deduje se recesivno, kar pomeni, da nekdo, ki sicer ne trpi za boleznijo, lahko prenaša gen zanjo, in tako potencialno spočne otroka, ki bo imel bolezen izraženo v celoti. Vzrok za albinizem je okvara gena, ki nosi zapis za eno od beljakovin, ki sodelujejo pri tvorbi melanina. Za bolezen je značilna popolna odsotnost melanina, torej so povsem beli tako koža kot tudi lasje in očesna šarenica. Stanja se ne da pozdraviti; vse, kar lahko prizadeta oseba naredi, je, da se zaščiti pred zanjo še posebej škodljivim UV-sevanjem, saj je bistveno bolj nagnjena k nastanku sončnih opeklin in pojavnosti kožnega raka.

Albinizem je v naravi pogostejši, kot si mislimo. Vzrok za albinizem je okvara gena, ki nosi zapis za eno od beljakovin, ki sodelujejo pri tvorbi melanina. Za bolezen je značilna popolna odsotnost melanina.

Koža naj nam bo v ponos

Kozmetična industrija je torej v svoj širok nabor izdelkov zajela proizvode, s katerimi lahko olajšamo in celo odpravimo skoraj že vsako težavo na koži. Pomembno pa je, da v vsej tej ponudbi najdemo sebi najprimernejše izdelke in si tako zagotovimo optimalne rezultate. Naša koža pa naj nam bo v ponos – tudi, če ni brezhibna.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 56, oktober 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo