DOMOV BOLEZNI DERMATOLOGIJA JESENI SE TEŽAVE Z LASMI OKREPIJO

Jeseni se težave z lasmi okrepijo

Suzana Levanič, mag. farmacije

Zdravi lasje so ponos vsake ženske in moškega. Zdravi lasje so prožni in sijoči ter brez prhljaja, poleg tega ne potrebujejo pogostega pranja in ne izpadajo pretirano. Toda stres, diete in predvsem neustrezna prehrana s pomanjkanjem vitaminov in mineralov velikokrat porušijo ravnovesje v telesu, kar se pozna tudi na laseh.

Lasje so občutljivi tudi na vplive okolja, kot so temperaturne razlike, vlaga, sonce, kemično-termična obdelava, čezmerna uporaba sredstev za oblikovanje pričesk, nepravilna nega in uporaba neustreznih, nekakovostnih izdelkov za nego las. Na kakovost las in težave z lasiščem vplivajo tudi hude okužbe, nekatera zdravila ali celo hormonske spremembe, bodisi zaradi pubertete, nosečnosti, motenj prebavnega trakta ali zaradi nepravilnosti delovanja imunskega ali živčnega sistema.

PRHLJAJ je zelo neprijetna težava, ki prizadene kar polovico odraslih v različnih starostnih obdobjih. Kaže se s čezmernim luščenjem lasišča, ki ga spremljata različno izražena pordelost in razdražljivost lasišča. Pogosto se v presledkih pridruži še srbenje. Rožmarinovo olje in olje čajevca delujeta antibakterijsko in protivnetno, pospešujeta prekrvavitev lasišča in blažita srbenje.Značilno luščenje večjih skupkov odmrlih celic je različno intenzivno – od manj izraženega, ki spominja na suho kožo, do obsežnega in trdovratnega. Za nastanek prhljaja sta najbolj odgovorni glivici Malassezia globosa in Malassezia restricta. Že na videz lahko razlikujemo masten in suh prhljaj.

Suh prhljaj je kot bel prah, ki odpada po obleki. Včasih tako lasišče tudi zateguje in srbi. Oslabljeno delovanje bariere kože kaže, da je premalo vlažilnih faktorjev. Po navadi je suha tudi ostala koža, ne samo lasišče. Suhi prhljaj in suho lasišče so velikokrat posledica neprimerne nege las, prekomernega umivanja s šamponi, česanja, sušenja s sušilnikom z močno temperaturo, čezmerne uporabe navijalk ali pogostega trajnega kodranja, barvanja ali beljenja s peroksidom. K suhosti pa pripomorejo tudi močno sonce, morska voda, klorirana voda, temperaturne razlike in spremembe vlažnosti zraka. Zato se težave z lasmi in lasiščem okrepijo na prehodu iz jesenskega v zimski čas.

Masten prhljaj se drži lasišča v obliki belorumenih oblog in je posledica povečanega izločanja žlez lojnic, kar imenujemo seboreja. Na izločanje žlez lojnic, ki je pod nadzorom spolnih hormonov, težko vplivamo. Masten prhljaj predstavlja najblažjo obliko seboroičnega dermatitisa.

SEBOROIČNI DERMATITIS je kronično vnetje kože (dermatoza), ki značilno prizadene tista področja kože, ki so zelo bogata z žlezami lojnicami: lasišče in rob lasišča, predel za uhljema, sluhovod, čelo, obrvi in obraz, predvsem področje ob nosu. Na telesu se lahko pojavi med prsnico in lopaticama, ob popku ter v kožnih gubah. Pri hujših oblikah opazimo v lasišču rdečkaste luščeče se predele, ki lahko srbijo. Vzrok za nastanek seboroičnega dermatitisa ni popolnoma jasen. Suho lasišče je velikokrat posledica neprimerne nege las, prekomernega umivanja s šamponi, česanja, sušenja s sušilnikom z močno temperaturo, čezmerne uporabe navijalk ali pogostega trajnega kodranja, barvanja ali beljenja s peroksidom.

Malassezia furfur (Pityrosporum ovale): ta kvasovka, ki normalno živi na koži, ima najverjetneje pomembno vlogo pri nastanku bolezni. Seboroični dermatitis nastane kot posledica nepravilnega vnetnega odgovora našega organizma na to kvasovko. Ni znano, zakaj nekateri ljudje razvijejo to bolezen, drugi pa ne. Bolezen pa zagotovo ni nalezljiva.  Vlogo pri nastanku bolezni ima tudi povečano izločanje loja, ki je povezano z delovanjem spolnih hormonov. Stanje poslabša tudi stres. Zanimivo je, da nam povzroča težave v različnih življenjskih obdobjih, že pri dojenčkih v prvih treh mesecih starosti (nato težave spontano izzvenijo). Pojavi se najverjetneje zaradi delovanja materinih spolnih hormonov, ki so še pred porodom preko placente prešli v otrokov krvni obtok. Na vrhu lasišča se pojavijo rumenkaste mastne luske, ki jih je težko odstraniti. Pojav imenujemo temenca in ga v blagi obliki opazimo pri skoraj vseh dojenčkih. Redki dojenčki imajo težji potek bolezni. Do šestega meseca starosti vse spremembe spontano izginejo in seboroični dermatitis se lahko ponovno pojavi šele po puberteti, ko se poveča aktivnost spolnih hormonov, najpogosteje okrog 40. leta starosti. Približno tri do pet odstotkov ljudi trpi za to boleznijo. Moški imajo več težav kot ženske.

Nekaj splošnih navodil
- Izogibajte se uporabi prevroče vode in prevročega sušilnika za lase.
- Ne praskajte se, saj s tem povečate možnost dodatnih infekcij.
- Kratka pričeska olajša nego las in lasišča.
- Uporabljajte blage šampone v obdobjih, ko je težav manj. Ko je prhljaj izrazitejši, pa uporabite ustrezen zdravilni šampon dva- do trikrat na teden.

Veliko ljudi opaža izboljšave poleti in poslabšanje pozimi. Ultravijolični žarki, ki so del sončne svetlobe, namreč zavirajo rast kvasovk Pityrosporum ovale. Značilnost bolezni je kronični potek. Izmenjujejo se različno dolga obdobja poslabšanj in izboljšanj. Za postavitev diagnoze nimamo posebnih testov in jih tudi ne potrebujemo. Dovolj je le značilen videz kožnih sprememb na značilnih mestih, to je tam, kjer je večje število žlez lojnic in je koža mastna.

Zdravljenje:

Prhljaj in seboroični dermatitis zdravimo na štirih ravneh (odvisno od oblike in stopnje težave):

  1. s šamponi, ki vsebujejo učinkovine, ki odstranjujejo kvasovko Malassezia furfur (antimikotiki). Nekatere dobimo v lekarni brez recepta. Šampon uporabljamo dva- do trikrat tedensko nekaj tednov, nato zadošča uporaba enkrat na teden.
  2. s keratostatiki: snovi, ki zavirajo prekomerno delitev celic v koži. Take snovi so npr.: cinkov piriton, žveplo, katran, selenov sulfid. Tudi ti šamponi so na voljo v lekarni brez recepta. Bistveno je, da šampon na lasišču pustimo učinkovati pet do deset minut in ga nato temeljito izperemo. Sprva jih uporabljamo vsak dan, po umiritvi težav pa za preprečevanje ponovitve dvakrat tedensko oz. po potrebi.
  3. če prhljaj spremlja tudi vnetje z rdečino in srbenjem, lahko za krajši čas zdravnik predpiše recept s kortikosteroidi, ki vnetje pomirijo.
  4. če je oblog oz. poroženelih delov na lasišču veliko in so v številnih plasteh, nam zdravnik pomaga z zdravilom, ki vsebuje keratolitik. Ta pomaga odluščiti poroženele luske z lasišča. V ta namen služi salicilna kislina, ki je sestavina nekaterih gotovih zdravil ali magistralnih pripravkov.

Če se seboroični dermatitis pojavi na koži obraza in trupa, lahko za umivanje namesto običajnega mila prav tako uporabimo zgoraj naštete šampone.

Pri dojenčkih pa za temenca uporabljamo blage šampone ter nežno odstranjujemo luske z otroškim glavnikom. Pomaga tudi, če lasišče večkrat namažemo z olivnim oljem, pustimo čez noč in nato nežno odstranimo z glavnikom. Naj vas potolažim, da je bolezen v tem življenjskem obdobju le prehodna nevšečnost.

Pravilna nega las je ključna

Pri prhljaju in seboroičnem dermatitisu lahko s pravilno nego lasišča s kakovostnimi izdelki za nego las in lasišča naredimo zelo veliko. V nekaterih lekarnah potekajo brezplačna svetovanja, kjer tudi z mikrokamero ocenimo stanje vaših las. Za odstranjevanje temenc pri dojenčkih uporabljamo blage šampone in nežno odstranjujemo luske z otroškim glavnikom. Težavo poskušamo rešiti od zunaj s šamponi, losjoni, tinkturami, maskami. Včasih pa pozabimo, da vsaka kožna težava lahko izvira tudi od znotraj. To vsekakor ne pomeni, da ni treba uporabljati šamponov proti prhljaju, temveč da moramo izkoreniniti vzrok, ki je zmotil ravnovesje v našem telesu. Samo tako lahko pričakujemo uspeh. Izključimo vso hrano, ki škoduje: močno začinjena, slana, zapečena in mastna hrana ter večje količine alkohola. Zmanjšati bi bilo treba količino zaužitih ogljikovih hidratov (sladkarije in močnata hrana). Povečati pa je treba količino zelenjave, sadja, mleka in mlečnih izdelkov. Če ne gre drugače, lahko v lekarnah posežemo po prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo vitamine A, E, B, C in minerale kalcij, baker, cink, železo. 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 68, december 2012.