Gremo v savno!

Čeprav se v zraku že čuti pomlad, pa so zlasti jutra in večeri še vedno hladni. Misel na tople prostore je še močno mamljiva, če pa ti obenem pozitivno delujejo na zdravje, združimo prijetno s koristnim. Obiščite torej savno, prostor za čiščenje telesa, sprostitev mišic in osvežitev tako telesa kot duha.

Domovina savne je Finska in za mnoge Fince je savna »sveti kraj«. Nekdaj so verjeli, da v savni živijo duhovi – sicer menda dobri, pa vendar se jih ne sme vznemirjati z neprimernim vedenjem. Savna simbolizira tudi materinsko toploto in zaščito, zato so se ljudje vanjo zatekali ob stiskah in težkih življenjskih preizkušnjah.

Čemu je namenjena savna

V savni se predvsem sproščamo. To je najboljše globinsko čiščenje, ki ga lahko privoščite svojemu telesu. Pregretje telesa poveča imunsko odpornost, vročina pa razširi pore na koži; s potenjem se izločijo prah, odmrla koža, umazanija, ostanki ličil in odvečen loj. Zaradi pospešenega bitja srca se poveča cirkulacija krvi in koža se dobro prekrvi ter postane rožnata. Pospeši se tudi delovanje ledvic, ki izločijo strupene in odpadne snovi.
Naše telo lahko zdrži visoko temperaturo zraka (temperatura v finski savni je največkrat med 60 in 110 °C, najpogosteje pa okoli 80 °C), tako da v savni pot izhlapeva in s tem hladi površino kože. Po desetih do dvajsetih minutah v savni se nam bitje srca (pulz) poveča na 120–150 udarcev na minuto, temperatura kože pa doseže okoli 40 °C. Takrat se začnemo potiti.

Posebnost savnanja je t. i. izmenična kopel, v kateri telo najprej pregrejemo v savni in pozneje postopoma ohladimo v predprostoru in pod hladno prho. Napetost mišic pod vplivom vročega zraka popusti, temu pa sledi močno potenje. Za savnanje si vzemimo vsaj uro in pol časa.

Če s savnanjem še nimate izkušenj

  • Za savnanje potrebujemo dve večji brisači, natikače in sveže perilo.
  • V garderobi se slečemo, odstranimo ličila in nakit. V savno vzamemo brisačo, na kateri bomo sedeli.
  • Preden vstopimo v savno, se temeljito oprhamo. Tako si ovlažimo kožo in s telesa odstranimo vonje ali dišave, ki ne spadajo v savno. Če je le mogoče, opravimo prej piling kože, da odstranimo odmrle delce kože. Obrišemo se, saj mora biti telo pred vstopom v savno popolnoma suho, ker se tako hitreje začne potiti.
  • Pri vstopu v savno z brisačo obvezno pogrnemo mesto, kjer bomo sedeli. Zaradi vljudnosti do preostalih obiskovalcev savne, predvsem pa iz higienskih razlogov je priporočljivo, da na brisačo položimo noge, roke in glavo.
  • Za prvi vstop v savno izberimo takšno, ki ima nekoliko nižjo temperaturo (50–60 °C), ali pa v finski savni sedemo na nižjo klop, kjer je temperatura nižja. Ker je zrak v finski savni suh, kopališki mojster vlažnost navadno poveča s polivanjem kamnov v pečici. V savni mirujmo in normalno dihajmo.
  • Ob prvem vstopu v savni ne ostajamo dlje kot 10 do 12 minut. V pomoč pri časovni orientaciji imamo peščeno uro na steni savne. Višino klopi v savni izbirajte po občutku.
  • Vroč zrak se dviga, zato je najvišja temperatura pod stropom. Med sedenjem je glava najbolj izpostavljena vročini, noge pa najmanj. Občutki ob takšni razporeditvi niso ugodni, zato je – vsaj za začetnike – primernejše ležanje na hrbtu z nekoliko dvignjenimi nogami, ki jih, če imamo dovolj prostora, naslonimo na višjo klop.
  • Ciklus izmenične kopeli (segrevanje in ohlajanje) lahko ponovimo, kolikorkrat želimo, toda večini zadostujeta dva kroga. Ne glede na število ciklusov pa tudi za konec vedno izberimo nižjo temperaturo.
  • Na koncu se osvežimo s prho, osušimo in še približno petnajst minut počivamo na ležalniku. Seveda lahko tudi kaj popijemo in pojemo, najbolje sadje, da vzpostavimo raven kalcija, morda pa nam prija tudi kaj slanega.

Ob koncu savnanja se postopoma ohladimo s prho ali pa le sedimo in počivamo na sobni temperaturi. Posebno pozornost namenimo ohlajanju glave. Zaradi povečanega potenja v savni moramo izgubljeno vodo nadomeščati, zato je treba spiti čim več tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.

Zdravstvene omejitve pri savnanju

Priporočamo, da se pred obiskom savne posvetujemo s svojim osebnim zdravnikom, saj ni primerna za ljudi, ki imajo težave s srcem, so srčni bolniki ali imajo visok krvni tlak. Savna bi jim prej škodovala kot koristila. Ljudje, ki imajo resne zdravstvene težave (motnje krvnega pretoka – previsok ali prenizek krvni tlak, okvare srca in ožilja, tuberkolozo, epilepsijo, raka, kožne bolezni, virozo, gripo), naj se savni izogibajo.

Vsaka savna ima na notranji strani ob vratih SOS-stikalo. Če pride do slabosti ali poškodbe, tako pokličemo kopališkega mojstra.

Savni naj se izogibajo tudi bolniki z rosaceo (razširjene žilice na obrazu), saj se v  savni žilice še bolj razširijo.

Otrokom do 12. leta starosti je vstop dovoljen le v spremstvu staršev ali skrbnikov.

Osebe pod vplivom alkohola in drog ne smejo v savno.

Spoštujmo bonton

  • V savni upoštevamo zasebnost ljudi okoli nas. Petje, hrupno govorjenje ali poslušanje radia ni dovoljeno, kar pa ne pomeni, da v savni ne smemo biti družabni. Ne nazadnje lahko navežemo tudi prijateljske stike!
  • V savno vstopimo hitro, da vanjo vdre čim manj hladnega zraka in sedečih na spodnjih klopeh ne ohladimo.
  • Kopališki mojster bo občasno prezračil in očistil savno. Prosil nas bo, naj savno za nekaj minut zapustimo, in to tudi storimo.
  • Za vpijanje potu si pod vse dele telesa podložimo brisačo ali rjuho. Nevljudno in neokusno je, da si z rokami tremo pot s telesa (kar sicer počne ogromno ljudi).
  • Ležemo le, če je dovolj prostora, sicer sedemo na prvo prosto mesto.

Savna in golota

Čeprav so Finci v savni goli, ne vidijo v tem nič seksualnega. Družini, ki gre v savno gola, se to ne zdi nič nenavadnega. Nasprotno, otroci dojemajo golo človeško telo kot naravno in se s starši sproščeno pogovarjajo o njem. Za Fince je savna skorajda svetišče. Ljudje se že od zgodnjega otroštva učijo primernega vedenja v savni, zato se ne dogaja, da bi posamezniki kršili pravila spodobnega vedenja. Golota v savni je od nekdaj povsem naravna in ni nikoli povezana s spolnostjo.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20, marec 2008.