Bolezen spanja, ki se med drugim kaže s številnimi napadi zaspanosti podnevi, se imenuje narkolepsija.
Diagnoza narkolepsije je klinična. Pri bolnikih, ki imajo vse glavne simptome narkolepsije, je zelo malo možnosti, da bi bila vzrok zanje kakšna druga bolezen.
Pri vrtoglavici gre največkrat za prehodne motnje v delovanju ravnotežnega sistema. Težave z omotico so sicer zoprne, niso pa nevarne.
Demenca prizadene spominske in druge umske sposobnosti, kar v pogovoru nekateri opisujejo kot sklerozo. Začetne spremembe se večinoma začnejo neopazno in trajajo mesece ali leta.
Zanimivo je, da večina 'smrčačev', ki pridejo v ambulanto, prihaja na pobudo zakoncev ali prijateljev/prijateljic, ki jih moti njihovo 'nočno žaganje' - smrčanje.
Kljub pogostnosti epilepsije se o njej pri nas (pre)malo piše, bolniki pa so zaradi nepoznavanja pogostokrat neupravičeno stigmatizirani.
Delo je eden izmed najpogostejših stresorjev. V Evropski uniji je stres na delovnem mestu druga najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom, takoj za bolečinami v hrbtenici. Ocenjujejo, da je stres vzrok za 70 do 80 % obiskov pri zdravniku.
Klopni meningitis (klopni meningoencefalitis) - bolezen, ki postaja v Evropi vse pomembnejši zdravstveni problem, se prenaša z ugrizom klopa na človeka in tudi na druga živa bitja.
V Sloveniji je okoli 1500 bolnikov z multiplo sklerozo, kronično in nepredvidljivo boleznijo osrednjega živčevja.
Narkolepsija je dedna bolezen in se pogosteje pojavlja v določenih družinah. Ponavadi se začne v puberteti ali adolescenci, a velikokrat predolgo ostane neprepoznana.