DOMOV BOLEZNI VSE OSTALO Z UŠESI POSLUŠAMO, Z MOŽGANI SLIŠIMO

Z ušesi poslušamo, z možgani slišimo

Nina Šurbek Fošnarič, mag. farm.

Že kot majhne otroke so nas učili, da si v ušesa ne smemo tlačiti kamenčkov, fižola ipd., niti ni priporočljivo bezati vanje z ostrimi predmeti. Sluhovod, kot se odprtini ušesa učeno reče, je na zunanji strani obkrožen z uhljem. Ta spominja na satelitsko anteno in podobnost ni naključna, saj imata uhlja enako nalogo: zbrati čim več zračnega valovanja.

Z izgovarjanjem besed ali ustvarjanjem zvoka sprožimo valovanje zraka, ki se prenaša skozi prostor. Ko to valovanje trči ob uhelj, se v njem okrepi in odbije v sluhovod, kjer potuje do bobniča, trči vanj in sproži tresenje koščic srednjega ušesa na drugi strani bobniča – kladivca, nakovalca in stremenca.

V notranjem ušesu (labirintu) sta slušni in ravnotežni organ. Slušni del ima obliko polžje hišice, v kateri so tekočina in čutne celice, obdane z dlačicami. Tresljaji, ki pridejo do polža, se spremenijo v valovanje tekočine in dlačic. Premiki dlačic sprožijo živčne signale, ki se po slušnem živcu prenesejo do centra za sluh v možganih.

Kako pri otroku prepoznati vnetje srednjega ušesa?
Nekaj dni pred vnetjem se pogosto pojavi voden izcedek iz nosu, otrok začne dihati skozi odprta usta, postane nerazpoložen, jokav, odklanja hrano, prebuja se sredi noči, postane vročičen … Pri majhnih otrocih, ki ne morejo povedati, da jih kaj boli, vnetje prepoznamo po glasnem joku in zbujanju sredi noči, včasih se z rokicami grabijo za ušesa.

Ravnotežni organ je pripet na polža. Sestavljen je iz dveh delov: čutila za statično ravnotežje v srednjem delu in čutila za kotne pospeške v sprednjem delu, kjer so trije s tekočino napolnjeni polkrožni kanali. Vsak premik glave ali pospešek je vzrok za premik tekočine v notranjem ušesu, slednje pa povzroči premik dlačic na čutnih celicah. V njih se začnejo živčni dražljaji, ki možganom sporočajo informacijo o položaju in pospeških glave.

Najpogostejše težave z ušesi so vnetje, šumenje in vrtoglavica.

Vnetje sluhovoda

Vname se lahko katerikoli del ušesa. Pri odraslih se najpogosteje vname zunanje uho (Otitis externa), ki obsega zunanji sluhovod in njegovo kožo. Vnetju so najbolj izpostavljeni plavalci, kopalci in potapljači.Poln nosek pogosto vodi v vnetje ušes. Zato je redno in temeljito čiščenje zelo pomembno, še posebej pred spanjem. Bodite vztrajni pri doslednem čiščenju noska – prihranili si boste marsikatero neprespano noč.

Vnetje ušesa najpogosteje povzročajo bakterije (Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus in gram negativne bakterije), redko pa glivice (Aspergillus in Candida).

Vnetje sluhovoda lahko zajame celoten sluhovod ali pa samo manjši predel. Najpogosteje se zgodi v poletni kopalni sezoni. Lahko pa je tudi posledica pregrobega čiščenja, ki poškoduje kožo sluhovoda, kjer se naselijo mikrobi in jo okužijo. Pozor: s čiščenjem sluhovoda odstranjujemo ušesno maslo, ki sicer s svojo kemično sestavo zavira rast mikroorganizmov. S takšnim početjem lahko tudi porinemo ušesno maslo globlje proti bobniču, kjer se maslo nakopiči in zamaši sluhovod.

Simptomi

Glavni znaki vnetja sluhovoda so bolečina, srbenje, izcedek, lahko pa tudi poslabšanje sluha. Pri bakterijskem vnetju je v ospredju bolečina ali/in občutljivost na dotik, pri glivičnem vnetju pa srbenje in/ali občutek zamašenosti sluhovoda.

Zdravljenje

Zdravljenje vključuje lajšanje bolečine in natančno čiščenje sluhovoda. Sredstva proti bolečinam (analgetiki) lahko pomagajo v prvih 24–48 urah obolenja, dokler se vnetje ne začne umirjati. Če v tem času ni izboljšanja, obiščimo zdravnika, ki nam bo predpisal kortikosteroide, antibiotike in/ali protiglivična zdravila.

Kako pri otroku preprečiti vnetje srednjega ušesa?
- z dojenjem: dojeni otroci so pogosto zaščiteni pred različnimi vnetji in okužbami, 
- z dobro higieno nosne sluznice (predvsem dosledno čiščenje noska s fiziološko raztopino) velikokrat preprečimo, da bi se okužba preselila na uho,
- vremenu primerno oblačenje: pogosteje je pretiravanje s toplo obleko celo bolj škodljivo kot pomanjkljivo oblačenje,
- ne kadimo v prisotnosti otrok: otroci, katerih starši kadijo v njihovi prisotnosti, pogosteje obolevajo za vnetjem srednjega ušesa.

Akutno vnetje srednjega ušesa

Akutno vnetje srednjega ušesa (Otitis media) je bakterijska, izjemoma virusna okužba srednjega ušesa. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih v prvih letih življenja.

Imunski sistem otrok se še razvija, zato so bolj podvrženi različnim okužbam, ki se lahko razvijejo v vnetje ušes. V svojem kratkem življenju še niso uspeli razviti ustrezne odpornosti proti mikroorganizmom, saj v stik z njimi še niso prišli.

Dimenzije in delovanje ušesne troblje so takšni, da omogočajo lažji vstop mikroorganizmov v srednje uho. Vnetja srednjega ušesa so pogostejša, če ima otrok povečano žrelnico, ki preprečuje pravilno prezračevanje srednjega ušesa skozi ušesno trobljo. Zaradi tega otroci ne morejo dihati skozi nos in smrčijo. Patogeni mikroorganizmi na nemalokrat kronično vneti žrelnici zlahka pripotujejo po ušesni troblji v srednje uho.

Kako olajšamo prebolevanje vnetja srednjega ušesa?

Če sumite, da ima vaš otrok vneto uho, ga takoj odpeljite k njegovemu zdravniku ali v dežurno ambulanto. Poleg terapije, ki jo bo predpisal zdravnik, mu lahko potek bolezni olajšate tako, da mu privzdignete vzglavje. Otrok naj pije čim več tekočine, saj požiranje pomaga pri odmašitvi srednjega ušesa. V stanovanju namestite vlažilec zraka ali obesite na radiator mokro brisačo, ki ste jo namočili v poparek mete, timijana ali kamilice.

Šumenje v ušesih

Strokovni izraz za šumenje v ušesu je tinitus. To je pojav, ko oseba večinoma sliši zvok, ki nima zunanjega izvora. Izjemoma je lahko podlaga tinitusu zaznavanje zvoka, ki dejansko nastaja v telesu. Lahko se pojavi v enem ali obeh ušesih.

Uporaba slušalk (še posebej majhnih, ki jih vstavimo v uho) zmanjša zračenje ušesa in s tem ustvarja boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov. Izposoja slušalk je lahko tudi način izmenjave teh organizmov med uporabniki.

Običajno se ta težava pojavi občasno, nekaj ljudi pa boleha tudi za kroničnim šumenjem v ušesu. Tinitus ni bolezen, temveč simptom – je torej posledica nekega osnovnega, običajno manj resnega zdravstvenega stanja. Vendar ti zvoki poslabšujejo zbranost, lahko povzročajo stres, nespečnost in celo depresijo.

Kaj slišijo ljudje, ki imajo tinitus?

Zvok pogosto opisujejo kot šumenje ali zvonjenje, včasih ga ljudje slišijo tudi kot žvižganje, sikanje, cviljenje, pokanje ipd. Zvok je najpogosteje stalen, včasih ga opisujejo kot ritmičen zvok ali pa se sliši sočasno z bitjem srca. Jakost je zelo različna. Večina ljudi sliši zvok iz ozadja, ki pa se umiri oz. potihne ob drugih zvokih ali govorjenju.

Mnogi ljudje s tinitusom se počutijo nemočne. K temu prispevajo še strah pred nevarnimi zvoki in nezadostna obveščenost o tinitusu.

Vzrok tinitusa

Vzrokov je lahko več, vendar se pogosto zgodi, da natančnega vzroka zanj ni mogoče določiti. Glavni vzroki so naslednji:

  • starost: tinitus prizadene petino ljudi med 55. in 65. letom, 
  • izpostavljenost glasnim zvokom: lahko se pojavi po obisku koncerta,
  • poškodba glave, • okužba ušesa ali alergija, pri kateri je prizadeta nosna sluznica,
  • ušesno maslo ali tujki: te ovire zadušijo zunanje zvoke in povečajo tinitus,
  • bolezni notranjega ušesa, denimo Menierova bolezen,
  • druge bolezni: premočno delovanje ščitnice, slabokrvnost …
  • v redkih primerih je tinitus simptom možganske anevrizme ali tumorja.

Zdravljenje

V večini primerov je tinitus znak manj resne bolezni. Hude oblike tinitusa pa se zdravijo na različne načine, najpogostejši so: 

  • terapija z zvokom ali glasbo, 
  • uporaba naprave, ki prekrije zvoke tinitusa, 
  • zdravila na recept, kot so pomirjevala in antidepresivi.

Če za tinitus ni resnejšega vzroka in če so znaki blagi, vam zdravnik verjetno ne bo predpisal zdravil. V takih primerih si lahko pomagate sami: 

  • Izogibajte se glasnih zvokov.
  • Uživajte prehranska dopolnila s cinkom. 
  • Izogibajte se pravi kavi, čaju in soli.
  • Uporabljajte zdravila, ki vsebujejo izvleček iz ginka.

Če otrok samo malo joče, ima temperaturo do 38 stopinj in izcedek iz nosu, drugače pa je živahen, mu sprva lahko pomagamo z nosnimi kapljicami (fiziološka raztopina in dekongestivne kapljice) in obisk zdravnika preložimo do jutra. Navadno se v 48 urah pokaže, ali je vnetje gnojno ali ne. Če je, zdravnik predpiše antibiotike. Bakterijsko vnetje srednjega ušesa je namreč lahko nevarno. Če vnetje napreduje, lahko poči bobnič, v najslabšem primeru, zelo redko, pa lahko pride do hudih zapletov, na primer meningitisa.

Vrtoglavica

Za vrtoglavico (strokovno vertigo) je značilen občutek vrtenja posameznika v okolici ali okolice okrog posameznika. Navadno jo spremlja slabost, lahko tudi bruhanje, človek ima težave z ravnotežjem.

Vrtoglavica je pogosta motnja in se pojavlja zaradi različnih vzrokov. Največkrat je vzrok zanjo slabša prekrvavitev ali vnetje v ravnotežnem sistemu.

V osnovi ločimo vrtoglavico perifernega tipa, ki nastane zaradi motnje v ravnotežnem organu in ravnotežnem živcu, ter vrtoglavico centralnega vzroka, ki nastane zaradi motnje v možganih.

Čeprav ima bolnik bistveno hujše težave pri prvi obliki, ta ni toliko zaskrbljujoča. Bolj nevarna je vrtoglavica centralnega vzroka. Naloga zdravnika je razločiti med periferno in centralno vrtoglavico in ustrezno ukrepati.

Še največ vrtoglavic pa kljub številnim preiskavam ostaja nepojasnjenih in jih pripisujemo okvaram vratne hrbtenice ali nepravilnim obremenitvam mišic vratu, pri starejših pa motnjam vida, sluha in oslabljeni koordinaciji gibov.

Slovar Naše lekarne

AKUSTIKA: veda, ki raziskuje nastanek, prenos in zaznavanje zvoka
CERUMEN: ušesno maslo, izloček cerumenskih žlez v ušesu
KOHLEA: del notranjega ušesa, koščen labirint v obliki polžje hišice
SLUŠNO OBMOČJE: frekvenčno območje, ki ga zaznava človeško uho, v idealnem primeru med 16 in 20.000 Hz

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 69, januar 2013.