DOMOV PREUDARNO ZA ZDRAVJE OZEBLINE IN OMRZLINE

Ozebline in omrzline

Omrzline so pravzaprav redke, vendar občasno zbujajo veliko pozornosti – morda zato, ker so pogost spremljevalec visokogorskih vzponov, v glavnem povezanih z znamenitimi tujimi gorstvi, največkrat Himalajo. Če se pripetijo znanemu alpinistu ali gorniku, čigar kariera je odvisna od konic prstov, na katerih stoji v strmih stenah (in takih med Slovenci ni malo), postanejo v javnosti in medijih poškodba številka ena in laiki želijo o njih izvedeti čim več. Take situacije znamo zdravniki spretno izkoristiti ter alpinistično mladež in širšo javnost hitro poučiti o pravilni prvi pomoči. Zastonj reklama? Morda, pa vendar reklama za prvo pomoč, ki se je nihče ne nauči, če se je samo mora. Če pa jo predstavimo kot aktualno zanimivost, ki prizadene naše junake in idole, je vsakršna skrb o dolgočasju odveč.

Ozebline ali omrzline?

ozebline in omrzlineOmrzline so poškodbe tkiva, ki nastanejo pod temperaturo ledišča. Ločiti jih moramo od ozeblin, ki so kronične poškodbe in nastanejo pri temperaturah nad lediščem. Za nas so ozebline morda manj pomembne, saj prve pomoči ne potrebujejo.

Kateri deli so najobčutljivejši

Najpogosteje omrznejo najobrobnejši deli telesa, ki jim refleksni mehanizmi žilja v mrazu preprečijo dotok tople krvi: prsti rok in/ali nog, nos, uhlja, lica, redkeje cel zgornji ali spodnji ud.

Stopnje omrzlin

Čeprav se končna slika posamezne stopnje razvije šele po 24 do 48 urah od nastanka, je ločevanje med posameznimi stopnjami pomembno. Tako lahko napovemo, kakšen bo končni izid. Na prvo pomoč pa delitev v stopnje nima vpliva, saj je pri vseh stopnjah enaka.  Ločimo 4 stopnje. Stopnji 1 in 2 imenujemo povrhnje omrzline, saj nam jih uspe navadno pozdraviti brez posledic. Stopnji 3 in 4 pa imenujemo globoke omrzline, ker prizadenejo tudi globlja tkiva in se navadno končajo z amputacijami.

  • Stopnja 1: začetni odrevenelosti prstov sledijo bolečine in mravljinčenje. Koža je bleda, tu in tam pomodri. Ob ogrevanju prizadeti del dobi prvotno barvo. Ne puščajo trajnih posledic.
  • Stopnja 2: modrikasta koža je ponekod bleda. Na bledih mestih se po 12 urah pojavijo mehurji z bistro tekočino. Prisotna je močna bolečina. Ko se mehurji odluščijo, nastane nova koža, ki je za mraz lahko občutljivejša; včasih se lahko pojavijo motnje znojenja.
  • Stopnja 3: začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža posivi in v 12 urah nastanejo mehurji s krvavkasto vsebino. Kljub zdravljenju težko preprečimo izgubo tkiva.
  • Stopnja 4: bolečin ni. Temno siva barva kože napoveduje obsežen propad tkiva.

Prva pomoč

Če smo še vedno na izpostavljenem terenu (veter, mraz), sprostimo tesna mesta obleke, zavarujemo prizadete dele pred mrazom (rokavice, kapa) in preprečimo nadaljnje ohlajanje. Če je poškodovanec pri zavesti, ga spodbujamo h gibanju, da preprečujemo podhladitev. Pije naj topel sladkan čaj. Omrznjene roke lahko začasno greje pod pazduhami.

V zavetju (bivak, koča …) naj poškodovani vzame aspirin (1 tableto – 500 mg). Prej preverimo morebitno alergijo. Če nismo prepričani, ne damo ničesar. Sledi hitro ogrevanje. V preteklosti svetovano počasno ogrevanje, ki povzroča manj bolečin, vendar ne koristi tkivu, smo opustili. S prizadetega dela najprej odstranimo ovire za krvni obtok (prstan, zapestnica, ura …).

  • Ogrevati moramo hitro, z namakanjem prizadetega dela telesa v vroči (topli) vodi temperature 38–42 °C. V praksi se moramo večkrat orientirati po občutku, vedoč, da je naša temperatura pod pazduho približno 36 °C.  V vodo dodamo antiseptik (pogosto je v praksi to le medicinsko milo ali kamilice). Prizadeti del tako ogrevamo 30–40 minut. Ob tem moramo skrbeti, da z dolivanjem tople vode ohranjamo stalno temperaturo take kopeli. Za ogrevanje se ne odločimo, če se je prizadeto tkivo ogrelo po naravni poti. To se navadno zgodi v 24 urah na sobni temperaturi. Če bi ogrevali tak del telesa, bi propad tkiva le pospešili. Prav tako se za ogrevanje ne odločimo, če med transportom do zdravstvene ustanove ali zavetja (navadno v manj obljudenih predelih sveta) pričakujemo možnost vnovične izpostavljenosti mrazu ali celo vnovičnega omrznjenja.
  • Omrzline oskrbimo sterilno – enako kot vsake rane. Mehurjev ne prediramo, ker lahko po nepotrebnem povzročimo okužbo. Po mehkem prevezu poskrbimo za ustrezno imobilizacijo.
  • Pomemben je hiter transport v zdravstveno ustanovo.

Kako preprečiti omrzline in ozebline?

Tudi za omrzline velja pregovor, da jih je bolje preprečevati kot zdraviti. Na pričakovano izpostavljenost mrazu se pripravimo z dobro obutvijo (med gorskimi turami naj bombažne in klasične volnene nogavice zamenjajo sodobni materiali) in obleko ter opustitvijo kajenja (nikotin oži žile) in pitja alkohola (alkohol žile prehodno sicer razširi, a izguba toplote je zato še večja). Posebno naj se na hladne razmere pripravijo bolniki z motnjami prekrvitve prstov.

Priporočena literatura:

  • Uroš Ahčan: Prva pomoč. Priročnik s praktičnimi primeri. Rdeči križ Slovenije. Ljubljana, 2006
  • Bojan Rotovnik: Vodniški učbenik. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 2006
  • Fidel Elsensohn: Consensus Guidelines on Mountain emergency medicine and risk reduction

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 19, februar 2008.