DOMOV PREUDARNO ZA ZDRAVJE OSKRBA IN REHABILITACIJA ZIMSKIH...

Oskrba in rehabilitacija zimskih športnih poškodb

Najpogostejše zimske poškodbe so poškodbe kolena, zapestja, goleni in glave. Večina se jih pripeti kar na smučarskih progah. O najpogostejših vzrokih teh poškodb in njihovi preventivi smo pisali v decembrski številki Naše lekarne. Tokrat se bomo posvetili njihovi oskrbi in rehabilitaciji. In ne pozabite: dobra pripravljenost je izjemno pomembna, prav tako tudi zaščitna športna oprema. Z njimi lahko preprečimo marsikatero poškodbo na snegu.

Poškodbe kolena

Poškodba in rehabilitacija kolenaNajpogosteje prizadete strukture pri poškodbah kolena so poškodbe sprednje križne vezi in meniskov. Dva najpogostejša mehanizma poškodbe sta prekomerna, nenadna, silovita ekstenzija kolenskega sklepa in prekomerna rotacija spodnjega dela noge (goleni). Pri prvem pride do preskoka golenice anteriorno (naprej), pri drugem pa zaradi stabiliziranega stopala v smučarskem čevlju in nenadne rotacije v sklepu do preskoka in rupture sprednje križne vezi. Ob tem dogodku ponavadi začutimo močno bolečino in preskok v kolenskem sklepu.

Pri velikem številu poškodb sprednje križne vezi se poškodujeta tudi meniskus in medialne stranske vezi. To poškodbo prav zato imenujemo “nesrečni trojček”. Naloga meniskov je pomoč pri pravilni razporeditvi sil teže, ki delujejo na kolenski sklep, povečanje sklepne stabilnosti, blaženje sil in sekundarna omejitev tibiofemoralnega preskoka.

Če pri svoji poškodbi kolenskega sklepa prepoznate zgoraj opisane mehanizme, čim hitreje obiščite specialista ortopeda, da poskuša ugotoviti razsežnosti vaše poškodbe. To se mora zgoditi v nekaj urah po poškodbi, saj kasneje koleno otrdi, izgubi gibljivost in oteče. Zaradi tega je uspešen prvi diagnostični pregled odvisen predvsem od časa, ki je pretekel od poškodbe do srečanja z zdravnikom. Z diagnostičnim pregledom je v primeru prekomerne otrdelosti sklepa potrebno počakati, dokler se koleno ponovno ne razgiba in se oteklina ne zmanjša. Razgibano koleno brez otekline in povrnitev moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišic je tudi začetek in predpogoj za uspešno rehabilitacijo po poškodbi. V večini primerov vam bodo ortopedi predlagali operativno rekonstrukcijo sprednje križne vezi. Nekateri, vendar zelo redki ortopedi, se za operativne posege ne odločajo, kljub temu da je poškodovanec zdrava in aktivna oseba. V veliki večini se opravi rekonstrukcija sprednje križne vezi, saj vam lahko le-ta zagotovi stabilno koleno.

Rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi

Po opravljeni rekonstrukciji sprednje križne vezi boste pričeli z rehabilitacijo že isti dan po operaciji. Prvih 7-10 dni po operaciji boste operirano nogo obremenjevali s pomočjo bergel, ves ta čas pa bo potrebno razgibavanje kolenskega sklepa in jačanje stegenskih mišic, ki se pripenjajo na kolenski sklep. Ko boste opustili uporabo bergel, boste postopoma povečevali obremenitve in aktivnosti. Po operaciji boste za nekaj tednov prisiljeni ostati doma in se posvetiti rehabilitaciji.

Športne poškodbeV tem primeru bodo morale počakati tudi vaše službene obveznosti, zato vam priporočam, da si pred določitvijo datuma operacije uredite tudi vse potrebno pri svojem delodajalcu zaradi daljše odsotnosti.

Celotna rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi je kompleksna in relativno dolgotrajna. Prav zaradi tega je strokovna pomoč pri rehabilitaciji izredno pomembna. V nasprotnem primeru lahko pride do poškodbe vsadka, ki je nadomestil sprednjo križno vez, in s tem do nazadovanja v rehabilitaciji v obdobje pred operacijskim posegom. Potrpežljivost in trdo delo v procesu rehabilitacije vam bosta omogočila, da se k normalnim športnim aktivnostim vrnete nekje med 6. in 9. mesecem po operaciji.

Rehabilitacija pri poškodbi meniskov

Pri izolirani poškodbi meniskov je čas rehabilitacije veliko krajši, kljub temu pa je potrpežljivost in doslednost v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Če je drobce poškodovanega meniska potrebno “le” odstraniti, je pacient na nogah, brez bergel, še isti dan po operaciji in se lahko k maksimalnim obremenitvam vrne že slab mesec dni po operativnem posegu. Če pa je potrebno poškodovani meniskus zdraviti kakor koli drugače, pa poškodovanca čaka od 3 do 4 mesece dokaj obsežne rehabilitacije.

Poškodba glave

Glavni vzroki poškodb glave so prevelike hitrosti smučarjev, neuporaba zaščitne čelade in trki med smučarji. Kadar koli pride do poškodbe glave, je stopnja zaskrbljenosti vseh vpletenih izredno visoka. K sreči je večina poškodb glave videti hujše, kot pa kasneje to potrdijo diagnostični pregledi. Zaradi močno razpredenega ožilja v naši glavi pri poškodbi katerega koli dela glave pride do obsežnih krvavitev tudi pri manjših poškodbah.   

Manjše poškodbe glave vključujejo manjše udarnine, površinske odrgnine in ureznine. Pri udarninah večjih poškodb mehkih tkiv in skeleta ni. Hlajenje z ledom bo lajšalo bolečine, čez nekaj dni pa bo “buška” že pozabljena. Če pride zaradi kontakta s trdo snežno podlago do odrgnine, poskrbite, da jo razkužite in oskrbite z gazo ali obližem. Pri urezninah obiščite urgenco, kjer bodo vašo rano oskrbeli in po potrebi zašili.

Oskrba poškodovanca v nezavesti

Kadar so poškodbe glave hujše, je poškodovanec ponavadi v nezavesti, kar je še dodatna skrb. V primeru hujše poškodbe glave poškodovanca NE PREMIKAMO, saj lahko s tem povzročimo še hujše poškodbe. Poškodovanca premaknite samo, če je zaradi lokacije nesreče poškodovanec še zmeraj v nevarnosti. Mesto nesreče najprej zaščitite in pokličite prvo pomoč.

Zaradi nezavestnosti poškodovanca je skrb medicinskega osebja še večja, saj od poškodovanca ne morejo dobiti nobenih informacij, poleg tega pa je ogrožena dihalna pot, ki jo poškodovanec v nezavesti težko nadzira. Če so bili pri trku ali padcu poškodovani tudi možgani, lahko pride do krvavite in močnega otekanja, kar povzroči povišanje pritiska v lobanji. Povišan pritisk povzroča dodatno pritiskanje na možgane, zaradi česar prihaja še do dodatnih poškodb možganov. Te so lahko posledično vzrok smrti poškodovanca ali vzrok hudih, trajnih poškodb.

Poškodbe zapestja

Poškodbe zapestja so zelo pogoste že pri smučarjih, deskarji na snegu pa so še bolj izpostavljeni padcem in poškodbam zapestja. Če je pri padcu prišlo le do natega mišic zapestja, bo nekaj časa potrebno počivati in obiskati fizioterapevta, ki bo z različnimi terapevtskimi metodami (ultrazvok, električna stimulacija) poskušal pospešiti zdravljenje in omiliti bolečino. Zaradi poškodbe mehkih tkiv bo treba tudi okrepiti mišice, ki so zadolžene za gibanje in funkcionalnost našega zapestja.

Pri hujših poškodbah zapestja ponavadi govorimo o zlomih zapestja. Poznamo več vrst zlomov, ki so značilni za zimske športe. Če po padcu opazite kakršno koli spremembo ali nenavadno obliko svojega zapestja, takoj obiščite urgenco. Po opravljenem rentgenskem slikanju se bodo zdravniki glede na vrsto zloma odločili, ali je potrebna samo mavčna obloga in počitek ali pa operacija. Na operativnem posegu bodo z vijaki in ostalimi pripomočki stabilizirali zapestje in povrnili poškodovane kosti nazaj v anatomsko pravilno lego ter s tem omogočili pravilno rast poškodovanih kosti.

Pri bolj ali manj kompliciranih zlomih zapestja bo poudarek rehabilitacije na čim hitrejši povrnitvi normalne gibljivosti zapestja. Ko je le-ta dosežena, bo poudarek terapije skoncentriran na pridobivanje moči mišic zapestja, ki vam bo zagotovila stabilnost in polno funkcionalnost.

Luka Slabe je z diplomo na Brigham Young University v zda postal specialist športne rehabilitacije. V centru za ortopedijo in poškodbe Artros skrbi za preventivo, diagnostiko ter zgodnjo in pozno rehabi¬litacijo športnih poškodb.