DOMOV BOLEZNI NALEZLJIVE BOLEZNI IN ALERGIJE OČI NISO NUJNO RDEČE ZARADI JOKA

Oči niso nujno rdeče zaradi joka

Polonca Fiala, mag. farm.Naslov današnjega prispevka nakazuje, da bo govora o solzah. Seveda se poraja logično vprašanje: bo govora o joku ali o solzenju?! Gotovo namreč je, da ju nikakor ne moremo enačiti! Tudi v lekarni se pogosto srečujemo s pacienti, ki jih mučijo pordele in pekoče oči, ki se zraven še neusmiljeno solzijo in zato budijo ugibanja ljudi, le zakaj ta človek tako neutolažljivo »joče«! Pokukajmo v prispevek in poglejmo, zakaj!

Naše oko je vsakodnevno izpostavljeno najrazličnejšim zunanjim dejavnikom (cvetni prah, živalska dlaka, smog, dim, veter, močno sonce, bakterije in virusi …), pred katerimi nas ščiti očesna veznica (konjunktiva), ki oblaga oko in veko. Vendar se le-ta lahko vname in povzroči vnetje očesne veznice ali konjunktivitis. Tako glede na povzročitelja ločimo bakterijski, virusni in alergijski konjunktivitis.

Alergijski konjunktivitis

je alergijsko vnetje očesne veznice. Ponavadi je alergijski konjunktivitis le del obsežnejše alergijske bolezni – sezonskega alergijskega rinitisa, kjer so sočasno prisotni še drugi simptomi. Lahko pa se pojavi tudi kot edina alergijska težava.

Simptomi:

Za alergijski konjunktivitis je značilno, da očesne beločnice pordijo in otečejo, oči pečejo in se obilno solzijo. Tudi očesne veke lahko pordijo in otečejo. Izcedek iz oči je prozoren, težavam v očeh pa se lahko pridružijo tudi kihanje, izcedek iz nosu in srbenje. Po teh značilnih simptomih lahko tudi zlahka ločimo alergijski konjunktivitis od bakterijskega, kjer sočasni simptomi niso prisotni, izcedek pa je bel do rumenozelen in zleplja veke.

Vzroki:

Alergijski konjunktivitis nastane zaradi senzibilizacije (preobčutljivosti) oči na določeno snov. Takšno reakcijo lahko izzovejo cvetni prah, dim, sonce, veter, živalska dlaka, tudi nekatera zdravila, kozmetični pripravki (črtala in senčila, pudri …) ali druge snovi, ki jih z rokami nanesemo na oči.

Zakaj pri nekaterih ljudeh prihaja do alergijske reakcije?

Večina alergij je za oči samo moteča, ne pa nevarna.Alergija je nenormalni odziv imunskega sistema na neko snov, ki ponavadi ni škodljiva. Imunski sistem ščiti telo pred tujki (alergeni) s tem, da proizvaja protitelesa in druge kemične snovi za boj proti njim. Ponavadi se imunski sistem ne zmeni za benigne vrste snovi (pelod, dim, zdravila ...) in se bori le proti nevarnim snovem (bakterije, virusi …). Če pa imunski sistem ne loči nenevarne snovi od nevarne in določeno snov zazna kot nevarno, se sproži alergijska reakcija. V tej kemični reakciji se sprošča kemična snov histamin, ki izzove vazodilatacijo (razširitev žil), poveča kapilarno prepustnost in povzroči skrčitev gladkih mišic ter s tem pojav mnogih simptomov, povezanih z alergijami (srbenje, solzenje, kihanje, kašljanje, zamašen nos, izcedek iz nosu, pritisk v nosu, ušesih in glavi, zaspanost …). Vsi ti simptomi imajo varovalno funkcijo, saj želijo alergen izločiti in mu onemogočiti nadaljnji vstop v telo.

Zdravljenje:

Če gre za obsežno alergijsko reakcijo in so solzenju ter pordelim očem pridruženi tudi drugi simptomi, bo treba poseči po antihistaminikih v obliki tablet ali sirupov. Če so težave izražene samo v predelu oči, bodo antihistaminiki v obliki kapljic za oči dovolj. Ponavadi kapljice vsebujejo tudi vazokonstriktorje, ki zmanjšajo pordelost oči.

Na voljo je tudi pestra izbira t. i. umetnih solz, ki imajo blagodejni učinek na oči in zmanjšajo draženje. Priporoča se vkapavanje kapljic večkrat na dan, s čimer se oko vlaži in spira. Na voljo so tudi v enoodmernih vsebnikih, ki ne vsebujejo konzervansa.

Kapljice so na voljo v lekarnah tudi brez recepta, a se je pred uporabo nujno posvetovati s farmacevtom, ki presodi, ali je samozdravljenje smiselno. Prav tako glede na izbiro kapljic opozori na možnost nošenja kontaktnih leč. Ob uporabi določenih pripravkov bi se v primeru nošenja kontaktnih leč le-te lahko zamotnile.

Kaj še lahko storimo?

Prvi ukrep je, da se izogibamo alergenu, to je vzroku za nastanek alergije. Če se odločimo za izpiranje oči, si obvezno priskrbimo ustrezno tekočino. V lekarnah je za to na voljo sterilna fiziološka raztopina. Tako se izognemo dodatnemu infektu in draženju oči.

Na voljo so tudi homeopatska zdravila. Glede na simptome se lahko odločamo med zdravili Apis, Euphrasia, Arsenicum album, Argentum nitricum, Pulsatilla …

Če ne gre za obsežno alergijsko reakcijo in so težave izražene samo v predelu oči, bodo antihistaminiki v obliki kapljic dovolj. Kapljice so na voljo v lekarnah tudi brez recepta, a se je pred uporabo nujno posvetovati s farmacevtom, ki presodi, ali je samozdravljenje smiselno.

Vsekakor je posvet s farmacevtom nujen, saj šele na podlagi simptomov, ki jih opazi in mu jih bolnik zaupa, lahko izbere ustrezno homeopatsko zdravilo.

Verjamem, da se bo ob upoštevanju ponujenih nasvetov solzenje umirilo, utišala pa se bodo tudi ugibanja o vzrokih za jok. In če se še enkrat dotaknemo primerjave solzenja z jokom: jok nima s solzenjem nobene vzporednice. Ob naskrivaj utrti solzi, ki jo velikokrat želimo skriti ali vsaj opravičiti rekoč »ah, spet alergija«, ali ob deroči reki solz, ki polzijo po licu, smo lahko gotovi, da ne gre zgolj za solzenje zaradi alergijskega konjunktivitisa. Jok ni zgolj površinski, pač pa izraža čustva in pomeni, da je vpleten bodisi simpatikus bodisi parasimpatikus. Oboje vzbudi močan čustven odziv in vzrok moramo poiskati drugje. Velikokrat sicer take solze govorijo brez besed, a če prisluhnemo srcu, jih zagotovo razumemo! In tudi rešitev, kako jih osušiti, bomo našli na dlani! 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 61, marec 2012.