Domov » Vsi članki » Članek » Zimska nadloga - kašelj

Zimska nadloga - kašelj


Kašelj je največkrat simptom prehlada, lahko pa tudi kakšne hujše bolezni

Irena Štrukelj Lavrič, mag. farm., mag. Boštjan Debeljak, mag. farm. Lekarna UKC Ljubljana

Kašelj je pogosta težava, s katero se srečujemo predvsem v hladnejših mesecih, ko so prehladna obolenja pogostejša. Čeprav kašelj običajno ni življenjsko ogrožajoč, pa je lahko zelo nadležen, omejuje nas pri opravljanju naših dnevnih opravil in močno vpliva na kakovost življenja. Še zlasti pa je kašelj obremenjujoč pri otrocih, saj enako kot njih same obremenjuje tudi njihove starše.

Otroka, ki je mlajši od enega leta in kašlja, šele po posvetu z zdravnikom zdravimo sami, pri starejših pa se za samozdravljenje odločimo glede na resnost simptomov.

Kašelj je lahko refleksna reakcija na draženje v dihalnih poteh ali pa zavestno izvedena fiziološka reakcija, katere namen je čiščenje dihalnih poti oziroma odstranitev tujka, povzročitelja draženja, iz dihalnih poti. Poleg čiščenja dihalnih poti pa kašelj v primeru infektivnih bolezni dihal lahko predstavlja tudi način prenosa povzročitelja bolezni s kapljicami, ki se pri kašljanju izločajo v okolico.

Kakor hitro naučimo naše malčke samostojnega brisanja noska, je smiselno, da jih naučimo tudi kašljanja v robček in umivanja rok. Nezaščiteno kašljanje v okolico ali kašljanje v dlan, s katero nato prijemajo predmete ali se dotikajo vrstnikov, predstavlja »zanesljiv« vir širjenja prehladnih okužb. Povzročajo jih rinovirusi, za katerimi otroci v prvih letih življenja najpogosteje obolijo, v povprečju osemkrat do desetkrat v prvih dveh letih življenja.

Povzročitelji kašlja

Značilen simptom prehlada je poleg izcedka iz nosu tudi kašelj, ki je v začetku običajno suh – neproduktiven. Zaradi okužbe je sluznica žrela suha in vzdražena, kar refleksno povzroča siljenje h kašlju. V nekaj dneh pa zaradi vnetja sluznica iz nižjih dihalnih poti prične čezmerno izločati sluz, ki se iz dihal izloča z mokrim – produktivnim kašljem. Kašelj je lahko simptom drugih okužb, alergij ali draženj:

  • Lajajoč kašelj, predvsem ponoči, je znak za krup (akutni laringotraheobronhitis), virusno vnetje, ki prizadene grlo in sapnik. Sluznica nabrekne in dihalna pot se zoži. Krup najpogosteje prizadene otroke od drugega do šestega leta starosti. Zaradi kašlja se ponoči zbujajo, pogosto tudi težko dihajo, imajo občutek dušenja, vdihe pa spremljajo sikajoči in piskajoči šumi. Običajno hladen zrak ublaži simptome, pomaga tudi vlaženje zraka in sedeč položaj. Simptomi so najizrazitejši prve tri dni, nato pa izzvenijo. Pri izrazitejših simptomih je smiseln vsaj posvet z zdravnikom.
  • Oslovski kašelj - huda nalezljiva otroška bolezen, katere simptom je hud kašelj, je oslovski kašelj. Bolezen življenjsko ogrozi otroka, ki ni cepljen in je mlajši od šestih mesecev. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis. Pri nas je cepljenje zoper to bakterijo obvezno in se prične s prvim odmerkom ob dopolnjenem tretjem mesecu otroka. Lahko pa se zgodi, da do okužbe pride pred cepljenjem. Zaradi pomanjkanja kisika in možganskih krvavitev se lahko razvijejo poškodbe možganov. S cepljenjem se izognemo okužbi in zagotovimo imunost za deset let.

Bronhiolitis

Suh kašelj pri dojenčkih do prvega leta starosti je lahko tudi simptom okužbe z respiratornim sincicijskim virusom. Ta povzroči bronhiolitis, vnetje bronhiolov (spodnjih dihalnih poti). Otrok je cianotičen (pomodrel), hitro, plitvo diha, občasno mu dihanje lahko tudi zastane, in je apatičen, utrujen, zaspan ter ima rahlo povišano telesno temperaturo. Ob takih simptomih je seveda nujen takojšen obisk pri zdravniku.

Obisk je nujen tudi v primeru pljučnice, virusne, bakterijske ali celo okužbe pljuč z glivami, katere simptomi so produktiven kašelj, težko dihanje, bolečine v prsih, mrzlica/tresenje in povišana telesna temperatura.

Iskanje zdravnikove pomoči

Za nasvet povprašajte zdravnika, če otrok:
- izloča dnevno manj urina kot običajno (ima bolj suhe pleničke),
- ima povišano telesno temperaturo (nad 38,5 °C),
- kaže znake, da ga bolijo ušesa, ali je neobičajno razdražen,
- ima pordele oči,
- težje diha,
- stalno kašlja,
- ima že nekaj dni gost, zelen izloček iz nosu,
- se neobičajno obnaša oziroma za njegovo obnašanje ne ugotovite vzroka.

Nemudoma pa poiščite zdravnikovo pomoč, če vaš malček:
- pričenja odklanjati pijačo/dojenje,
- izloča dnevno bistveno manj urina kot običajno,
- kašlja tako intenzivno, da sproži bruhanje oziroma je od kašljanja zaripel,
- v izkašljanem izmečku so sledovi krvi ali pa je izmeček rumene ali zelene barve,
 - težko in pospešeno diha, ustnice pa ima pomodrele,
- pri piskajočem dihanju (vdihih in izdihih),
- če se otrok slini in ne more požirati,
- če kašelj traja več kot teden dni.

Astma

Suh kašelj ali kašelj z izmečkom je tudi eden od simptomov astme. To je kronična bolezen, pri kateri so vnete dihalne poti, ki se ob napadu zožijo. Iz sten dihalnih poti se dodatno izloča gosta sluz, kar močno oteži dihanje. Obvladovanje astme poteka seveda pod zdravnikovim nadzorom.

Pomoč otroku pri kašlju

Z navedenimi ukrepi lahko otroku blažite stanje:
- Vlažite zrak v prostoru, v katerem se otrok nahaja (lahko kar z vlažno krpo na radiatorju/ grelnem telesu ali pa z vlažilcem zraka).
- Otrok mora vsakodnevno uživati dovolj tekočine v obliki toplih, ne vročih napitkov, najbolje čajev. Če ga še dojite, nadaljujte z dojenjem, saj je mleko tudi vir vitaminov in mineralov.
- Če ima otrok zamašen nos, mu ga čim bolje očistite. Pomagajte si z aspiratorjem za nos, saj zatekanje sluzi iz nosne votline v žrelo deluje dražeče in povzroča kašelj.
- Koristne so tudi inhalacijske kopeli, pripravljene s cvetom kamilice, listom poprove mete ali plodom komarčka.
- Masaža prsnega koša pomaga pri izločanju sluzi iz dihal. Na ta način pomagamo dojenčkom in majhnim otrokom, ki težje izločajo sluzasti izmeček.

S čim napademo kašelj?

Kateri pripravek bomo dali otroku, je odvisno od vrste kašlja. Kadar je kašelj suh in ni izločka, uporabljamo antitusike (zaviralce kašlja). Ob izločanju goste sluzi, ki zastaja v pljučih in ovira dihanje, pa uporabimo ekspektorante (lajšajo izkašljevanje) oziroma mukolitike (redčijo sluz v dihalih). Otrokom do četrtega leta starosti damo sirupe ali raztopine, ki jih otrok lahko popije. Tablete in pastile za otroke do četrtega leta niso primerne zaradi nevarnosti zadušitve, saj jih otrok lahko vdihne, namesto da bi jih pravilno pogoltnil oziroma lizal, raztapljal v ustih. Med pripravki, ki so na voljo v naših lekarnah, se lahko odločimo med izdelki naravnega ali kemijskega izvora. Med njimi so lahko zdravila, galenski pripravki ali prehranska dopolnila. Pri izbiri ne smemo pozabiti na dodatke, ki so prisotni v pripravku. Tako na primer moramo biti pri sladkornih bolnikih pozorni na prisotnost sladkorja v sirupih in pastilah. Starši morajo pri nakupu preveriti prisotnost snovi, za katere iz izkušenj vedo, da je otrok nanje alergičen. Tako je med kot tradicionalno ljudsko zdravilo lahko dobra pomoč pri razdraženem žrelu, vendar ne za tiste, ki so alergični na katerega od čebeljih izdelkov.

Kakor hitro naučimo naše malčke samostojnega brisanja noska, je smiselno, da jih naučimo tudi kašljanja v robček in umivanja rok.

Koristne so tudi inhalacijske kopeli, pripravljene s cvetovi kamilice, listi poprove mete ali plodovi komarčka. Za inhalacije lahko uporabimo tudi eterično olje smreke, borovih iglic, evkalipta, poprove mete, timijana, vendar ne za otroke, mlajše od dveh let, in astmatike. Pomagajo tudi topli obkladki na prsni koš in mazila za prsni koš z dodanimi eteričnimi olji. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pa se moramo izogibati pripravkom z mentolom, saj deluje dražeče in lahko povzroči celo zadušitev.

Tudi ljubeč odnos zmanjša pojav kašlja

Kašelj se lahko razvije tudi kot reakcija na stres, zlasti pri otrocih. Zato, mamice in očki, vzemite si čas za svojega malega ali pa malo večjega otroka. Preberite mu kakšno pravljico, skupaj poglejte risanko za lahko noč, poslušajte svojega otroka in uspeh bo ob ustreznem ravnanju ter po potrebi tudi s pomočjo zdravil zagotovljen.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 76, oktober 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo