Domov » Vsi članki » Članek » Z zdravim življenjem do zdravih sklepov

Z zdravim življenjem do zdravih sklepov


asist. Katarina Tonin, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut (URI) Soča,

Melita Dolenšek, mag. farm., Lekarna URI Soča 

S staranjem prebivalstva po celem svetu in povečevanjem telesne teže postajajo bolezni sklepov in hrbtenice predvsem v razvitem svetu ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo starejši. Hkrati so tudi ena najpomembnejših težav, ki bistveno vpliva na kakovost življenja, saj močno zmanjšuje mobilnost.

Bolečina v sklepu v življenju doleti vsakogar. To je pričakovano, saj imamo v telesu približno 200 sklepov. Težave, povezane s sklepi, ki se pojavijo pri bolnikih, so odvisne od več dejavnikov: 

  • starost in spol bolnika, 
  • življenjski slog,
  • obremenitve, ki so jim so sklepi izpostavljeni, 
  • raven športne aktivnosti in 
  • splošno zdravstveno stanje bolnika.

Tudi obseg težav s sklepi je širok, od svežih poškodb različnih tkiv (tetive, mišice, hrustanec, kost in drugo …) do preobremenitvenih stanj.

Največ težav povzroča obraba sklepov

Pri starejših ljudeh se najpogosteje srečamo s problemom obrabe sklepov in z njimi povezano bolečino. Pogosti so tudi osteoporozni zlomi vratu stegnenice, teles vretenc ali končnega dela podlahti ob padcu s stojne višine. Starost vpliva na težave s sklepi, saj so te pogojene z vso za sklepe obremenjujočo zgodovino posameznika. Vplivajo lahko stare poškodbe, prekomerna teža, sedeč življenjski slog, dolgoletno delo v prisilni drži, hormonsko neravnovesje, revmatična obolenja … Poškodbe rekreativcev, ki precenijo svoje sposobnosti so lahko še bolj nevarne od poškodb poklicnih športnikov. Slaba telesna pripravljenost je lahko še posebej nevarna za tiste, ki jih »zanese« zavest »saj to sem pred petimi leti naredil z lahkoto«.Za starostnike je še posebej priporočljivo, da se dovolj gibajo znotraj svojih zmožnosti, saj le s stalnim zmernim obremenjevanjem skeleta in mišic delujejo preventivno in preprečujejo prezgodnjo obrabo.

Pri mlajših in bolj aktivnih so pogostejše poškodbe vezi, kot sta zvin gležnja ali poškodba sprednje križne vezi, in zlomi kosti pri višjeenergetskih poškodbah. Pri športno aktivnih ljudeh so obremenitve sklepov odvisne od športne panoge in se stopnjujejo z intenziteto in pogostostjo treningov. Zaradi vse večje profesionalizacije športa so igralci za doseganje kratkoročnih rezultatov pogosto obremenjeni preko meja fizioloških zmogljivosti, kar lahko vodi do poškodb. Poškodbe so pogosto vezane na športno panogo. Športniki, ki izvajajo veliko skokov, trpijo za t. i. skakalnim kolenom – koleno je zaradi narave športa bolj obremenjeno. Športniki pri športih z žogo imajo pogosteje težave z ramenskimi sklepi, baletniki in baletke z zvini in utesnitvijo na področju gležnja, športniki metalci se soočajo z bolečinami v ramenskih sklepih in nogometaši s poškodbami stegenskih mišic.

Proces rehabilitacije je prilagojen tipu in stopnji težave poškodbe. Prva stopnja rehabilitacije, ki jo izvedemo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je natančen klinični pregled s strani zdravnika, specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki sestavi rehabilitacijski program. Na testih na fizioterapiji se izvede individualni program, na kontrolnem pregledu pri zdravniku pa se oceni napredek in prilagodi program rehabilitacije. 

Bolezni sklepov

Osteoartroza oziroma obraba sklepnega hrustanca je pogost vzrok bolečin v bolj obremenjenih sklepih. Praviloma prizadene starejše osebe. Spremembe se začnejo z mehčanjem sklepnega hrustanca, v končni fazi je lahko prizadeta tudi kost pod hrustancem.

Revmatična obolenja lahko potekajo v blažji ali hujši obliki in povzročajo različno močne bolečine in spremembe sklepov – odvisno od stopnje razvoja ali napredovanja bolezni in s tem povezane prizadetosti telesa. Revmatična obolenja so kronična, trajajo vse življenje in pogosto niso ozdravljiva. Tudi pri revmatičnih obolenjih poleg redne medikamentozne terapije koristno delujeta predvsem redno gibanje in rehabilitacija.

Težave najlažje preprečimo z dovolj gibanja

Najpomembnejši pri preprečevanju težav s sklepi je življenjski stil.

Prva stopnja rehabilitacije, ki jo izvedemo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je natančen klinični pregled s strani zdravnika, specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine. Na testih na fizioterapiji se izvede program, oceni se napredek in prilagodi proces rehabilitacije.

Sklepni hrustanec nima žil, zato se ne prehranjuje s krvjo, ampak kot spužva ob obremenitvi in razbremenitvi sklepa iztisne ali vsrka sklepno tekočino, ki vsebuje hranila. Zato je gibanje in s tem obremenjevanje sklepov bistveno za upočasnitev obrabe, pomembna pa sta tudi uravnotežena prehrana in vnos tekočine. Izsušene medvretenčne ploščice ob dehidraciji pospešijo proces degeneracije in tveganje za hernijo medvretenčne ploščice.

Z gibanjem zagotovimo močne mišice, ki sklep razbremenijo. Če so mišice šibke, so sklepi obremenjeni z bistveno višjimi silami kot sicer, kar pospeši obrabo in bolečino. S tem pride do začaranega kroga – zaradi bolečine se manj gibamo in mišice niso aktivne, kar težave s sklepi še okrepi.

Kako si lahko pomagamo?

Obstajajo različne opornice, ki jih pristojni zdravnik predpiše glede na namen, ki ga pri bolniku želi doseči.

Z opornico lahko napravimo tudi več škode kot koristi, saj dodatno razbremenimo mišice, ki so glavni stabilizator sklepa. Ob odstranitvi opornice bo tak sklep bolj ranljiv, saj bo na neroden gib odreagiral s časovnim zamikom in slabšo močjo mišic. Razbremenitev sklepov predvsem spodnjih okončin dosežemo tudi s sprehajalnimi palicami, berglami, hoduljami ali v najhujših primerih z invalidskimi vozički.

V akutni fazi so opornice največkrat namenjene imobilizaciji sklepov, saj s tem omogočimo relativni počitek in pravilno celjenje tkiv. Poznamo tudi funkcionalne opornice, ki omogočajo in spodbujajo želeno funkcijo, drugih, nezaželenih gibov pa ne omogočijo. Pri kronični nestabilnosti sklepov z opornico stabiliziramo sklepe.

V Lekarni URI Soča so za ogled in preizkus na voljo različne opornice za težave z različnimi sklepi. Pomembno je, da vam pri izbiri ustreznega medicinskega pripomočka svetuje strokovnjak, zato imamo v lekarni zaposleni dve diplomirani inženirki ortotike in protetike. Kadar koli bolnik potrebuje opornico, odvisno od težave, je prav, da ima s seboj mnenje zdravnika specialista (zdravniški izvid), ki bo inženirki ortotike in protetike pomagal pri pravilni izbiri in aplikaciji opornice.

Asist. Katarina Tonin, dr. med., URI Soča: »Moj nasvet je, da se sprememb življenjskega sloga lotimo postopno in ne uvajamo več sprememb hkrati. Najprej poskusimo s pitjem vode namesto sladkih pijač, čez mesec dni prerazporedimo obroke tako, da bomo imeli obilnejši zajtrk in vsaj štiri obroke dnevno. S tem bo prišlo do padca telesne teže in zmanjšanja težav, vrnila se bo tudi želja po gibanju, ki se postopno stopnjuje. S fizično aktivnostjo pa se vrneta tudi spanec in boljše razpoloženje, kar pomembno vpliva na občutenje same bolečine.«

Veliko lahko naredimo sami

Težave s sklepi lahko pogosto odpravimo kar sami, z zdravim življenjskim slogom. Z gibanjem in beljakovinsko bogato prehrano ohranimo mišično maso, s primerno telesno težo ne obremenjujemo sklepov, pozitivno pomagajo tudi hidracija telesa (pitje ustrezne količine tekočin), spanje in izogibanje kajenju. Prav ta preprosta navodila pa bolniki, ki imajo težave s sklepi, pogosto težko sprejmejo, saj velik del bremena, kako poskrbeti za svoje zdravje, leži prav na njih.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo