DOMOV NOSEČNOST IN OTROCI VROČINA JE NAJVEČKRAT OTROKOV ZAVEZNIK

Vročina je največkrat otrokov zaveznik

Sergeja Širca, glavna urednicaPovišana telesna temperatura spremlja večino bolezni, ki prizadenejo predšolske otroke. Je tisti bolezenski znak, ki predvsem mlade starše vznemiri bolj kot drugi znaki, zato je tudi najbolj pogost razlog, zaradi katerega iščejo zdravniško pomoč za otroka. Torej se je med pripravami na starševstvo ali pa vsaj potem, ko je novorojenček že doma, smiselno poučiti tudi o vzrokih in posledicah vročine. Kako torej ravnati, ko se nam zazdi, da malček kar gori od vročine? Nekaj koristnih napotkov smo povzeli po priročni knjižici Moj otrok ima vročino avtorice prim. Raste Rakar Radešček, dr. med., spec. pediatrije, ki jo je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bi jo morali imeti vsi starši malih otrok (dostopna je tudi v spletni obliki).

Pred nekaj leti so med starši otrok, ki prihajajo v otroške ambulante v slovenskih zdravstvenih domovih, opravili anketo, ki je pokazala, da so slovenski starši pretirano zaskrbljeni zaradi vročine, da so slabo obveščeni o pomenu, vzrokih in posledicah vročine, poleg tega pa pogosto obravnavajo vročične otroke neprimerno in pretirano.

Nega vročičnega otroka

Bolnik naj zaužije dovolj tekočin, pije naj, kar mu prija, lahko tudi navadno vodo, tekočina naj bo sobne temperature. Hrana naj bo vitaminsko in kalorično bogata, najbolj prijajo razni čaji, juhe in kompoti. Ne priporočamo hrane, ki napenja, ne preveč sladkorja in ne preveč mleka. Otrok naj bo lahko oblečen, perilo naj bo iz naravnih materialov, pokrit le z lahko bombažno odejo, temperatura bivalnega prostora naj bo od 20 do 22 °C. Vročino mu lahko znižamo z mlačnimi kopelmi ali ga brišemo z mokro krpo po čelu, pod pazduhami in po dimljah. Otrok potrebuje ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa. Občutek varnosti ob skrbnih starših je za otroka med boleznijo nadvse pomemben.

Zniževanje vročine za vsako ceno ni smiselno

Vročina je pomemben obrambni odziv organizma in otrokov zaveznik v boju z bolezenskimi povzročitelji. Ob zvišani telesni temperaturi se namreč močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic, zmanjša se njihova dejavnost pa tudi strupenost. Vročina hkrati okrepi funkcijo imunskega sistema, poveča se dejavnost tistih celic, ki se borijo z bolezenskimi povzročitelji, kar je še posebno pomembno pri virusnih okužbah, pri katerih nimamo učinkovitih zdravil. Poveča tudi učinkovitost antibiotikov - torej je za človeka prej koristna kot škodljiva. Skratka, vročina sama po sebi ni bolezen in človeškemu organizmu v veliki večini primerov ni nevarna.

O vročini govorimo tedaj, kadar telesna temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, merjena v ušesu 37,5 °C in izmerjena v ritki 38 °C.

Za sicer zdravega otroka, ki je starejši od treh mesecev, velja: če vročina ne preseže 38,5 do 39 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije ter dovolj lula, lahko počakamo z zdravljenjem in otroka le opazujemo. Ni razloga, da bi z vročičnim otrokom sredi noči iskali dežurnega zdravnika. Raje naslednji dan obiščimo zdravnika, ki otroka dobro pozna.

Opazujmo obnašanje vročičnega otroka

Torej morajo starši znati oceniti, kdaj je otrok ob vročini prizadet. Opazujmo obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje in odvajanje. Zelo pomemben je podatek o popiti tekočini, še posebno, če otrok že več ur ni uriniral. Temen in gost urin, zlasti v manjših količinah kot običajno, je znak, da otrok uživa premalo tekočine. Prav tako so vročični otroci pogosto zaprti in tudi več dni ne odvajajo blata. Opazujte otrokovo kožo, ali je vlažna, suha in se lušči, morda se je pojavil izpuščaj, je otrok bled ali rdeč v obraz, preizkusite napetost kože, kar je posebno pomembno, kadar ima otrok tudi drisko in bruha. Če se vam zdi, da je otrok prizadet, resno bolan, potem ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.

Zniževanje temperature z zdravili

Zdravila za zniževanje telesne temperature se imenujejo antipiretiki. V otroškem obdobju se najpogosteje uporablja učinkovina paracetamol, uporabljamo pa lahko tudi zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki imajo poleg protivročinskega še izrazito protibolečinsko in protivnetno delovanje. Vedeti pa moramo, da je znižanje vročine le prehodno. Dokler traja osnovni vzrok, ki je vročino povzročil, se bo ta vedno znova dvignila. Uspešno zdravljenje bolezni, ki je vročino povzročila, bo samo po sebi pozdravilo tudi vročino.

Takoj k zdravniku

Zdravnika moramo poklicati ali obiskati brez odlašanja: 

  • če je otrok zmeden, se ne odziva na klice, ima krče, se duši in ne more do zraka, 
  • če otroku naraste vročina s hudo mrzlico,
  • če je otrok star manj kot tri mesece in ima vročino prek 38 °C, 
  • če vročina preseže 40 °C, pri vseh starostih, 
  • če vročina po treh do petih dnevih ne pade, 
  • če vročina po prehodnem padcu in izboljšanju počutja spet poraste na visoke vrednosti.

Tudi priljubljena ljubljanska pediatrinja z dolgoletnimi izkušnjami Ajda Cimperman (na fotografiji) poudarja, da se vročine pri sicer zdravem otroku ni treba bati. »Vročina pomaga v boju proti virusnim boleznim. Povišano temperaturo znižujemo bolj zaradi počutja otroka, vsekakor pa se moramo pri tem držati navodil in dati otroku pravo dozo zdravila ob pravem času, saj s pogostim dajanjem velikih doz zdravil povzročamo škodo otroku. Prav tako je nesmiselno takoj ob pojavu vročine obiskati zdravnika, saj otroka z vročino pri veliki večini primerov najbolje negujemo doma, kjer si bo hitro opomogel. Vedeti moramo tudi, da višina in trajanje povišane temperature nista sorazmerna s težo bolezni, ne nakazujeta vedno težke bolezni, lahko ima otrok zelo visoko temperaturo, pa jo brez težav prenese. Pač pa moramo biti posebno pozorni pri otrocih, mlajših od šest mesecev, pri katerih je bolj pogosto lahko visoka temperatura znak hude bolezni. Otroke, mlajše od treh mesecev, mora pregledati zdravnik pri vročini nad 38 stopinj, stare med tri in šest mesecev pa pri temperaturi nad 39 stopinj, četudi nimajo drugih znakov bolezni,« pravi izkušena pediatrinja.

V domači lekarni naj bo zanesljiv termometer. Klasični živosrebrni niso primerni za merjenje temperature malih otrok, saj je za zanesljivo meritev potrebnih nekaj minut, med katerimi mora biti otrok miren. Pa še razbijejo se lahko. Zato so vse bolj v uporabi sodobnejši merilniki temperature: elektronski digitalni termometri, digitalni infrardeči ušesni termometri in elektronski brezkontaktni termometri. Telesno temperaturo moramo meriti v mirovanju, vsaj dve uri po jedi, med tem pa otrok ne sme piti toplih pijač.

Cimpermanova poudarja, da bi radi starše izobrazili, da prepoznajo težke znake bolezni pri povišani telesni temperaturi in da ne hodijo v ordinacijo prvi dan, ko ima otrok povišano temperaturo, poleg tega pa samo smrkav nosek. »Prav tako jih moramo naučiti, da je pravilno predpisati antibiotik šele takrat, ko res prepoznamo vzrok vročine. Veliko vlogo v naši ordinaciji imajo posveti po telefonu. Ugotavljam, da je to dragocena pomoč in tako marsikateremu otroku prihranimo nočni obisk na urgenci,« je dejala Ajda Cimperman.

Seveda pa vročina lahko spremlja tudi zelo resna obolenja, ki so sicer zelo redka, pa vendarle pediatrinja starše opozarja, naj bodo pozorni ob naslednjih spremljajočih znakih vročine: 

  • posebej pozorni bodimo na dihanje vročičnega otroka, saj lahko prehitro in plitvo dihanje nakazuje na pljučnico. Tudi če otrok nima vročine, je hitro dihanje znak za alarm: pri manj kot 6-mesečnem otroku je to več kot 60 vdihov na minuto, od 6- do 12-mesečnem nad 50 vdihov na minuto, pri starejšem od 12 mesecev pa nad 40 vdihov na minuto. Hitro dihanje pri pljučnici lahko spremljajo širjenje nosnic, močno vdrta jamica nad prsnico, poudarjeno trebušno dihanje; koža ni rožnata, ampak najprej bleda, nato pa sivkasto-vijolična;
  • izsušitev; 
  • bruhanje, odklanjanje hrane, pogosto lulanje, kri v urinu – lahko pomenijo okužbo sečil;
  • droben izpuščaj, ki ne izgine za trenutek, ko na tem mestu pritisnemo na kožo, trd vrat, napeta mečava pri dojenčkih, neodziven otrok – lahko pomeni okužbo z meningokokom;
  • žariščni nevrološki znaki: npr. krči v eni roki, zmedeno obnašanje, zaspanost – to lahko nakazuje na herpes simplex encefalitis; 
  • močno otečen boleč sklep, šepanje in vročina lahko pomenijo septični artritis; 
  • vročina nad pet dni, rdeče žrelo, malinast jezik, izpuščaj – lahko pomenijo kawasakijevo bolezen.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 60, februar 2012.