Domov » Vsi članki » Članek » Vnetje dihal je neljubi sopotnik v zimskem času

Vnetje dihal je neljubi sopotnik v zimskem času


Mark Kačar, dr. med., Dora Jeler, dr. med, specialist pediater pulmolog

V zimskem obdobju je kašelj, poleg smeha in joka, eden najpogostejših zvokov v domovih mladih družin. Kašelj je posledica draženja sluznice zgornjih in spodnjih dihal, največkrat zaradi okužbe z virusi ali bakterijami. Slednji v hladnih mesecih izkoristijo slabši imunski odziv, povečano draženje sluznice zaradi suhega hladnega zraka in podaljšan čas, ki ga preživimo v zaprtih prostorih z drugimi (potencialno okuženimi) ljudmi.

Večina primerov kašlja, ki jih obravnava zdravnik, je posledica draženja zgornjih dihal, to je nosne votline, nosnega, ustnega in spodnjega dela žrela ter grla. V zimskih mesecih so pogosti povzročitelji težav virusne okužbe, ki so odgovorne za marsikatero vnetje sluznice zgornjih dihal.

Vnetje dihal je neljubi sopotnik v zimskem časuVnetje se kaže kot zamašen nos s prozornim, tekočim izcedkom in z značilnim kašljem. Ta je najprej suh in dražeč, sproži ga stik s hladnim zrakom ali cigaretnim dimom. Po nekaj dneh pa postane bolj sočen, izkašljamo lahko tudi nekaj sluzi, ki je običajno prozorna ali belkasta. Takšna oblika je relativno nenevarna in v večini primerov mine sama od sebe. Potrebni so le počitek, čaj z limono in medom ter po potrebi paracetamol ali podobna sredstva proti bolečini in povišani telesni temperaturi.

Na sluznico, ki so jo poškodovale viroze, suh zrak in draženje, se lahko naselijo bakterije, ki povzročijo hujšo obliko rinitisa s povišano telesno temperaturo, to lahko spremlja tudi tresenje in mrzlica ter obilen zelenorumen izcedek iz nosu. Taka okužba se posebej pri otrocih rada razširi. Lahko se razširi v srednje uho, kar povzroči bolečino v ušesu, razdražljivost in nerazpoloženost. Razširi pa se lahko tudi v obnosne votline in povzroči glavobol ob pritisku nad sinus in ob predklonu, žrelo, ki postane pordelo in boli ob požiranju, ali grlo, ko se pojavi sprememba ali izguba glasu in celo težave z dihanjem. Vsa ta stanja lahko spremlja kašelj, ki je sočen, pri okužbi grla pa je značilno lajajoče kašljanje, lahko tudi izpljunek. Pri takih okužbah je potrebna obravnava pri splošnem zdravniku, saj zdravljenje pogosto vključuje dajanje antibiotikov.

Okužbe spodnjih dihal

Ob vnetju dihal je pri otrocih absolutno prepovedano dajanje acetilsalicilne kisline zaradi – sicer zelo majhne – možnosti nastanka Reyevega sindroma, ki prizadene jetra in ledvica ter lahko vodi v trajno okvaro ali celo smrt.

Najpogostejša oblika vnetja spodnjih dihal je bronhiolitis, to je vnetje končnih delov dihalnih poti, ki ga največkrat povzročijo virusi. Pogosto se okužba začne z že prej opisanimi znaki prizadetosti zgornjih dihal, kasneje pa otrok lahko postane slabše odziven, utrujen, lahko ima zelo povišano telesno temperaturo (ali pa sploh ne), težje ali pospešeno diha, ob izdihu pa lahko slišimo piske. V vsakem primeru je priporočen pregled pri pediatru, če pa je otrok huje prizadet in težko diha, je zdravniška obravnava nujna. Pri blažjem poteku bolezni nam lahko pomaga uporaba vlažilca zraka. Če je kašelj suh, bo pomagala tudi žlica medu pred spanjem, saj naj bi bil prav tako učinkovit kot sredstvo proti kašlju. Kašelj je smiselno blažiti le v primeru, da je dražeč, suh oziroma neproduktiven. Če se otrok odkašlja ali celo izpljune sluz, je tak kašelj zaželen, saj pomaga čistiti dihalne poti.

Pljučnica

POMEMBNO: Če ima otrok težave z dihanjem, se mu ugreza jamica med ključnicama in medrebrnimi prostori, če ima modrikaste ustnice ali izgleda prizadet, je nujna čim hitrejša obravnava pri zdravniku in začetek terapije. Tak otrok je ogrožen in morda potrebuje kisik in bolnišnično oskrbo!

Ob okužbi spodnjih dihal lahko pride tudi do prizadetosti pljučnih mešičkov oziroma pljučnega tkiva (pljučnice), ki se kaže s splošnim slabim počutjem, utrujenostjo, težkim dihanjem, kašljem, visoko vročino (lahko z mrzlico) ali slabostjo. Kot druge okužbe se tudi pljučnica pogosteje pojavi na predhodno poškodovanih ali nepravilno delujočih sluznicah (viroze, astma ...). Virusna pljučnica lahko poteka blažje, če pa pride do bakterijske okužbe, pa je potrebna bolnišnična obravnava in terapija z antibiotiki, saj pljučnica povzroči resne zaplete.

Kako zdraviti

Okužbe spodnjih dihal se pogosto kažejo s težkim dihanjem, lahko tudi s piski ob izdihu. Napadi kašlja so vedno daljši in hujši, saj se težje odkašljamo in umirimo. Takšni so znaki okužbe sluznice bronhijev.

Zdravljenje večine otrok z okužbami dihal je simptomatsko, torej osredotočeno na lajšanje težav. Poskrbimo za prehodnost nosu. Če je otrok še premajhen, da bi se useknil, lahko uporabljamo ročne črpalke, pomaga tudi spiranje nosu s fiziološko raztopino. Bolečine v žrelu lahko lajšamo s pastilami, ki tvorijo zaščitno plast na sluznici žrela, prav tako je pomembna primerna hidracija, najbolje s čajem z limono. Kašelj pa lajšajmo le, kadar je suh in moteč, še posebej ponoči. Žlica medu bo pomagala.

Začetek marsikatere virusne okužbe lahko spremlja tudi povišana telesna temperatura, ki pa jo je smiselno zniževati le v primeru, da traja že več dni, ali v primeru, da naraste nad 39 stopinj Celzija. Če pa vročina traja dlje in je otrok prizadet, dlje časa zavrača hrano, ga bolijo ušesa ali glava, podobno kot pri vnetju sinusov, in ima gnojni izpljunek, je potreben obisk pri zdravniku.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo