DOMOV ZDRAVO ŽIVLJENJE IMUNSKI SISTEM VITAMIN C – KRALJ MED VITAMINI

Vitamin C – kralj med vitamini

Odkritje vitamina C je bilo povezano z obolenjem, imenovanim skorbut (izpadanje zob, krvaveče otečene dlesni). Leta 1479 je Vasco de Gama opisal pojav skorbuta med posadko, ko je plul iz Evrope okoli južne osi vse do Indije. Več kot polovica posadke je umrla.

Že dolga leta imamo vitamin C za eno najpomembnejših naravnih substanc. Še preden so znanstveniki odkrili njegove antioksidativne lastnosti, so sadežem z visoko vsebnostjo vitamina C pripisovali blagodejno delovanje na človeški organizem.

glavni vir antioksidantov in vitaminov so temna zelenjava in sadjeNavdušenje nad vitaminom C je bilo v sedemdesetih letih povezano z izjemno velikimi odmerki vitamina C, ki ga je priporočal dvakratni Nobelov nagrajenec Linus Pauling. V knjigi Rak in vitamin C, ki je izšla 1979, je Pauling rakavim bolnikom priporočal celo 10 g vitamina C dnevno, preventivno pa tretjino ali pol manjši dnevni odmerek.

Vitamin C ali askorbinska kislina je topna v vodi, hitro oksidira ter se hitro uniči pri visokih temperaturah in v alkalnih raztopinah. Je močan antioksidant in zato lahko zmanjša škodljive učinke prostih radikalov. Prosti radikali so atomi, molekule ali ioni z vsaj enim elektronom brez para. So visoko reaktivne molekule, ki napadejo zdrave celice ter poškodujejo beljakovine in maščobe, z nukleinskimi kislinami in geni vred. Prosti radikali v telesu neprestano nastajajo, zlasti pa se povišajo pod vplivom ionizirajočega sevanja, onesnaženega zraka, stresa, kajenja in alkohola (poškodbe DNK). Antioksidanti preprečujejo škodljive učinke prostih radikalov, ki nastajajo kot stranski produkti pri presnovi hrane. Skladiščenje prostih radikalov v telesu je večinoma vzrok procesov staranja, pripomorejo pa tudi k pojavu številnih bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter druge. Zmerna telesna aktivnost spodbuja delovanje antioksidativnih sistemov organizma, med intenzivno športno vadbo pa se zaradi povečane porabe kisika tvorba prostih radikalov poveča. Zato je za športnike pomemben vnos zadostne količine vitamina C.

Vitamin C je bistven zlasti pri nastanku in zaščiti celičnega materiala, še posebej kolagena, telo pa ga ne more samo proizvesti. Če poenostavimo: je nenadomestljiv sestavni del substance, ki veže celice skupaj, kot veže cement zidake. Izjemne lastnosti vitamina C pri celični povezavi razlagajo tudi s hitrostjo celjenja brazgotin in zdravljenja ran. Pri osebah, ki trpijo za pomanjkanjem vitamina C, lahko pride do motenj v delovanju celic v kapilarah. Kapilare postanejo lomljive, zato lahko pride do krvavitev. Vitamin C je pomemben tudi za pravilno zgradbo kostnega in zobnega tkiva. Pomembno vlogo ima pri absorpciji železa iz črevesja, krepi obrambne sposobnosti belih krvničk, povečuje količino protiteles in sodeluje pri odstranjevanju strupov iz telesa. Visoki odmerki vitamina C preprečujejo in zmanjšujejo simptome nahoda. Vitamin C domnevno zavira vnetni odziv in alergijske mehanizme v dihalni sluznici.

Raziskave dokazujejo, da ljudje z visoko ravnjo vitamina C živijo šest let dlje kot ljudje z nizko krvno ravnjo tega vitamina. Prav tako je pri prvih zmanjšano tveganje za kardiovaskularne bolezni, nekatere oblike raka in druge imunske bolezni.

Vitamin C je močan antioksidant in zato lahko zmanjša škodljive učinke prostih radikalov.

Povečane potrebe po vitaminu C nastanejo zlasti zaradi neuravnotežene prehrane in različnih  bolezni želodca in črevesja (driska, okvarjena absorpcija, kronična slabost, anoreksija, črevesni paraziti), zaradi uživanja zdravil (aspirin, tetraciklin, kortikosteroidi, kontracepcijska zdravila) in po različnih operacijah, več vitamina C pa potrebujejo tudi kadilci (vsaka cigareta uniči v telesu do 30 mg vitamina C), osebe, ki so v stresu (naše telo sprosti večjo količino adrenalina, ki za svoj nastanek potrebuje vitamin C), sladkorni bolniki pa tudi nosečnice in doječe matere.

Kje najdemo vitamin C

Glavni viri vitamina C so sadje, zelenjava (veliko več ga vsebuje temno zelena kot svetla zelenjava), veliko ga vsebujejo agrumi, paprika, kislo zelje. Živalski produkti (meso, mleko, jajca) prav tako vsebujejo majhne količine vitamina C, vendar se ga pri podaljšani toplotni obdelavi teh živil veliko uniči. Skladiščenje sadja in zelenjave v hladilnicah zmanjša količino vitamina C za 40 do 60 %. Neizpodbitno dejstvo je, da narodi, ki uživajo pretežno živila rastlinskega izvora (zelenjave in sadja), nimajo toliko bolnikov z ishemično boleznijo srca in možganskih kapi kot razviti svet z neuravnoteženo prehrano.

 

Antioksidante telo stalno porablja, zato jih moramo neprenehoma nadomeščati. Ljudje bi morali dnevno zaužiti vsaj pet obrokov sadja in zelenjave, kar pa je večinoma neizvedljivo. Kadar smo izpostavljeni stresu, tako fizičnemu kot psihičnemu, se potrebe po vitaminu C še povečujejo. Življenjski ritem nam danes žal ne omogoča pravilnega načina prehranjevanja z vnosom zadostnih količin svežega sadja in zelenjave. Takrat je smiselno razmišljati o dodatkih, ki vsebujejo vitamin C.

Še nekaj pomembnih dejstev o vitaminu C

  • Izgube vitamina C med kuhanjem so odvisne predvsem od temperature kuhanja, od tega, na kako velike kose je narezano živilo, od količine kisika, vrednosti pH in prisotnosti kovinskih ionov.
  • Najmanj vitamina C se izgubi, če hrano kuhamo v pari, največje pa so izgube pri kuhanju v veliki količini vode.
  • Če želimo ohraniti čim več vitamina C, zamrznjene zelenjave in sadja pred kuhanjem ne smemo odtajati.
  • Blanširanje sadja in zelenjave pred zamrzovanjem povečuje stabilnost vitamina C med shranjevanjem.Največja zaloga vitamina C, ki se nabere v telesu, je med 1,2 g in 2,0 g.
  • Presežek vitamina C se izloči z urinom.

Priporočena dnevna doza vitamina C je 60 mg, vendar je po mnenju raziskovalcev za preprečevanje pomanjkanja vitamina C potrebnih 100 mg čistega vitamina C na dan. Dopustna zgornja zaužita količina (največja dnevna količina hranila, ki za skoraj vse posameznike v populaciji ne predstavlja tveganja in ne povzroča neželenih učinkov) pa je manj kot 2000 mg vitamina C dnevno.

Zanesljivih podatkov o deležu vitamina C v standardni slovenski dieti ni, vendar iz sestave jedilnikov lahko sklepamo, da odmerek ne presega 30 mg.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20, marec 2008.