Domov » Vsi članki » Članek » Srce nas ubija

Srce nas ubija


Superheroju v našem telesu pešajo moči

Dušan Matičič

Srce odraslega človeka prečrpa na dan okoli šest tisoč do sedem tisoč litrov krvi in utripne približno stotisočkrat.Pri preprečevanju bolezni srca je najpomembnejša ozaveščenost, zato se preventiva bolezni srca in žilja začne že v zgodnjem otroštvu z dobrimi zgledi staršev glede pravilne prehrane, telesne dejavnosti in izogibanja razvadam.

Srce nam lahko povzroči marsikatero nevšečnost, če zanj ne skrbimo dobro. Prve težave s srcem lahko z opazovanjem počutja in preprostimi meritvami zaznamo tudi sami, poslabšanje ali ponovitev bolezni srca pa preprečujemo z upoštevanjem nasvetov zdravnikov. Tudi rekreacija je pomembna pri preventivi bolezni srca, vendar naj bo brez pretiravanja in istočasno tudi psihična sprostitev pravi prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, s katero smo se pogovarjali o zdravju srca.

Srce se zdi kot organ z močmi superheroja, saj deluje neprestano, iz udarca v udarec nam oskrbuje telo z življenjsko tekočino. Ali je možno z besedami opisati »moč« srca?

Ne samo srce, vsi naši organi delujejo neprestano, podnevi in ponoči. Srce odraslega človeka prečrpa na dan okoli šest tisoč do sedem tisoč litrov krvi in utripne približno stotisočkrat. S tem omogoča, da so vse celice v našem telesu vsak hip preskrbljene s sveže oksigenirano (bogato s kisikom) krvjo in hranilnimi snovmi.

Kako moč srca peša s starostjo?

Srce se stara kot vsi organi. V »zdravem« srcu se z leti pomnoži vezivno tkivo, ki se ne krči in zato moti polnjenje srca s krvjo. To se pokaže v upadu telesne zmogljivosti in pojavu težke sape pri večjih telesnih naporih. S starostjo pa se povečuje tudi pojavnost bolezni srca.

Katere pa so najpogostejše bolezni srca?

Srce se stara kot vsi organi, s starostjo pa se povečuje tudi pojavnost bolezni srca.

Bolezenski proces lahko prizadene vse dele srca: venčne (koronarne) arterije (ishemična bolezen srca), srčno mišico (kardiomiopatije, miokarditisi), srčne zaklopke (puščanje ali zožitev zaklopk), osrčnik (vnetja) in velike žile (na primer disekcija aorte). Bolezni nastanejo nenadno (akutno) ali pa so dolgo trajajoče (kronične). Primer akutne bolezni srca je akutni miokardni infarkt, primer kronične pa kardiomiopatije. Bolezni so po nastanku pridobljene ali prirojene, vse pa vodijo v različne stopnje srčnega popuščanja ali pešanja srca.

Ali lahko v nekaterih primerih govorimo celo o epidemiji?

O epidemiji bolezni srca težko govorimo, zato pa srčno popuščanje dosega obseg epidemije. Z zdravljenjem bolezni srca mnogi bolniki preživijo, njihova bolezen postane kronična in prej ali slej se pri njih pojavi srčno popuščanje. Srčno popuščanje je sindrom simptomov in znakov. Na svetu je 23 milijonov ljudi s srčnim popuščanjem.

Nevarnost infekcijskega endokarditisa preži tudi na uživalce intravenskih drog, saj z nečistimi brizgami in nečisto drogo vnašajo v krvni obtok bakterije in glive. Nekoliko manjšo, pa vendar pomembno nevarnost predstavljajo tudi piercingi in tetovaže.

Po Framinghamski študiji – to je najbolj znana študija, ki raziskuje tveganja kardiovaskularnih bolezni – je srčno popuščanje pogostejše pri moških kot pri ženskah. V starostni skupini med 50 in 59 let se kardiovaskularne bolezni med tisoč ljudmi pojavijo v osmih primerih, v starostni skupini med 80 in 89 let pa je teh primerov kar med 66 in 79 na tisoč ljudi.

Kakšni so simptomi srčnega popuščanja?

Bolniki s srčnim popuščanjem tožijo o težki sapi pri naporu ali celo v mirovanju, pojavijo se otekline spodnjih okončin, povečajo se jetra in nabira se tekočina v trebuhu. Bolniki so vse manj zmogljivi in zaradi zmanjšane prekrvitve začno pešati vsi organi.

Katere skupine ljudi so še posebej rizične za bolezni srca oziroma za popuščanje srca?

Največji delež bolnikov s srčnim popuščanjem predstavljajo tisti, ki imajo posledice dolgotrajno povečanega krvnega tlaka (hipertonično srce), sledijo bolniki z ishemično boleznijo srca (posledica aterosklerotično spremenjenih koronarnih arterij in miokardnega infarkta). Nato sledijo ostale bolezni srca.

Kako lahko za zdravje srca poskrbimo sami? Kakšen je pomen rekreacije, zdrave prehrane in kako na srce vplivajo škodljive razvade?

Za zdravje srca res lahko veliko naredimo sami. A vseh bolezni srca ne povzročajo samo razvade. Preventivno lahko delujemo pri vseh boleznih srca, tudi pri prirojenih napakah, saj je zgodnja diagnostika pred rojstvom že zelo zanesljiva.

Če gremo po vrsti:

prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., specialistka interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter predstojnica Kliničnega oddelka za kardiologijo na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaZnani so preventivni ukrepi za preprečevanje ateroskleroze, ki je vzrok ishemične bolezni srca. Vplivamo lahko na dejavnike, kot so kajenje, prehrana z veliko vsebnostjo živalskih maščob, malo gibanja, debelost in izpostavljenost stresu. Ne moremo pa vplivati na spol (moški so bolj ogroženi), družinske oblike motene presnove maščob, povečan krvni tlak, genetsko predispozicijo, sladkorno bolezen in še nekatere druge dejavnike tveganja, ki so manj ali celo neodvisni od našega načina življenja. Pomembno je torej zdravljenje tistih dejavnikov, ki so zdravljenju dosegljivi (povečan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečana koncentracija maščob v krvi). Pri boleznih zaklopk in pri nekaterih prirojenih boleznih srca je pomembna antibiotična zaščita pred posegi, pri katerih pride do vdora bakterij v kri, na primer pri izdrtju zoba, čiščenju zobnega kamna in podobno. Bakterije v krvi namreč lahko povzročijo vnetje spremenjenih zaklopk (infekcijski endokarditis), kar povzroči hude spremembe na zaklopkah. Predvsem je to nevarno pri bolnikih, ki imajo umetne zaklopke ali kakšno drugo umetno snov v srcu. Nevarnost infekcijskega endokarditisa preži tudi na uživalce intravenskih drog, saj z nečistimi brizgami in nečisto drogo vnašajo v krvni obtok bakterije in glive. Nekoliko manjšo, pa vendar pomembno nevarnost predstavljajo tudi piercingi in tetovaže.

Rekreacija ni športni trening, poleg telesne vadbe mora ponujati tudi psihično sprostitev. Prilagojena mora biti telesnim zmogljivostim rekreativca, predvsem pa je prava rekreacija tista, ki se je že vnaprej veselimo

Prav tako je pomembno, da v času virusnega obolenja (na primer gripe) počivamo in ne pretiravamo s telesnimi napori. Posledice se lahko pokažejo kot trajna okvara srčne mišice (kardiomiopatija).

Med preventivne ukrepe spada tudi upoštevanje omejitev telesnih naporov pri nekaterih boleznih (hipertrofična kardiomiopatija, hujše spremembe na zaklopkah, prirojene bolezni srca s cianozo), pri katerih pogosto pride do hude motnje srčnega ritma med telesno obremenitvijo. Preventivni ukrep pred poslabšanjem bolezni srca je tudi posvetovanje glede nosečnosti in poroda pri ženskah z boleznimi srca.

Redna rekreacija je zelo primerna za ohranjanje kondicije srca. A v zadnjih letih se zdi, da na tem področju kar malce pretiravamo, še posebej s trendovskimi visokointenzivnimi vadbami. So te primerne za ohranjanje kondicije srca? Kakšne so lahko posledice prenaporne vadbe za srce?

Rekreacija ni športni trening. Rekreacija mora biti poleg telesne vadbe tudi psihična sprostitev. Telesna vadba mora biti prilagojena telesnim zmogljivostim rekreativca, še posebej pa je pomembno, da imamo izbrano telesno vadbo radi. Prava je tista rekreacija, ko se ure telesne vadbe že vnaprej veselimo. Vsekakor pa bi bilo prav, da bi se posvetovali s svojim zdravnikom, preden se odločimo za način rekreacije. Pri zapletenejših oblikah rekreacije je priporočljivo, da jo vodi strokovnjak, ki rekreativcu izdela prilagojen načrt vadbe in vadbo tudi spremlja. Tako se izognemo poškodbam in morebitnim neželenim učinkom na srce in žilje. Za pozitiven učinek pa naj bo rekreacija stalna, brez večjih prekinitev.

V primeru tiščoče bolečine za prsnico s širjenjem v zgornji okončini in včasih tudi v spodnjo čeljust, ki se pojavi pri naporu in mine ob počitku je nujen takojšen pregled pri zdravniku, saj so to značilnosti angine pektoris ali celo miokardnega infarkta.

Prav je, da bi se na rekreacijo navajalo že otroke, s tem se ustvarja nekakšna rekreacijska kultura. Pogosto pa se z intenzivno rekreacijo začno ukvarjati ljudje v četrtem ali petem desetletju življenja in želijo dosegati izjemne rezultate v dejavnostih, ki jih prej niso izvajali. S svojim zdravnikom se o vadbi ne posvetujejo, na strokovno vodstvo se požvižgajo. Poleg tega pa so morda še na kakšni ekstremni shujševalni dieti. Drug ekstrem so posamezniki, ki brez telesne pripravljenosti v prvem večjem snegu čistijo sneg z vso vnemo ali pa v poletni vročini na vso moč igrajo tenis. Ob tem si še predstavljajo, da so mnogo naredili za svoje zdravje. Takšna »rekreacija« se lahko konča tudi v bolnišnici na urgentnem oddelku.

Kako pa srce »negujemo«, če imamo prirojene napake?

Odrasli bolniki s prirojenimi srčnimi napakami morajo natančno upoštevati navodila kardiologa glede telesnih naporov, nosečnosti in poroda, že omenjenega preprečevanja infekcijskega endokarditisa, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici.

Bolniki s srčnim popuščanjem tožijo o težki sapi pri naporu ali celo v mirovanju, so vse manj zmogljivi in zaradi zmanjšane prekrvitve začno pešati vsi organi.

Redni zdravniški pregledi so najboljši način za ugotavljanje zdravstvenih težav, tudi tistih, ki zadevajo srce. Kako pa lahko že sami posumimo, da je nekaj narobe s srcem?

Bolezni srca zaznamo ob različnih težavah, zato je pomembno, da se opazujemo. Alarmanten znak je tiščoča bolečina za prsnico s širjenjem v zgornji okončini in včasih tudi v spodnjo čeljust, ki se pojavi pri naporu in mine ob počitku. To so značilnosti angine pektoris ali celo miokardnega infarkta. V primeru take bolečine je nujen takojšen pregled pri zdravniku. Alarmanten znak je tudi omotica ali celo kratkotrajna izguba zavesti pri telesnem naporu.

Druga pomembna težava je težka sapa pri naporih, ob katerih se še do nedavnega ni pojavljala. To je lahko prvi znak srčnega popuščanja. Hitro utrujanje prav tako kaže na pešanje srca.

K preventivnim ukrepom, ki jih izvajamo sami, sodijo tudi samomeritve krvnega tlaka, pa tudi vodenje koledarčka telesne teže ne bo odveč.

Pozorni moramo biti tudi na pojav nerednega utripa in pogostejši izostanek srčnega udarca, še posebej, če se to pojavlja pri telesnem naporu. To so znaki motenj srčnega ritma.

Čimprejšnji pregled pri zdravniku je potreben tudi, če opazimo otekanje okrog gležnjev ali celo otekanje goleni.

K preventivnim ukrepom, ki jih izvajamo sami, sodijo tudi samomeritve krvnega tlaka. Prav je, da si občasno po vsaj petih minutah mirnega sedenja izmerimo krvni tlak. Normalno je, da je ta 140/90 mm Hg ali manj, merilec krvnega tlaka pa zazna tudi motnje srčnega ritma. Seveda pa tudi vodenje koledarčka telesne teže ne bo odveč.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 75, september 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo