DOMOV BOLEZNI SRCE, OŽILJE IN KRI POPUŠČANJE SRCA – KDAJ K ZDRAVNIKU?

Popuščanje srca – kdaj k zdravniku?

Srce v mirovanju potisne v minuti v obtok 5 litrov krvi, ob telesnem naporu ali bolezni pa srce bije hitreje in močneje, ob ekstremnih naporih lahko v minuti prečrpa kar do 35 litrov krvi. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu. Dedna nagnjenost prispeva k zgodnejšemu pojavljanju teh bolezni in nanjo seveda ne moremo vplivati. Veliko k obolevnosti pripomore način življenja ter z njim povezani stres, neredna in neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja ter različne razvade. Običajno nas srce dlje časa opozarja na pešanje z opozorilnimi znaki, preden pride do nevarnega srčno-žilnega dogodka z zastojem srca – ko je pogosto prepozno.

Za preprečevanje oziroma upočasnitev bolezni srca in ožilja lahko največ storimo sami: s prilagoditvijo življenjskega sloga z dovolj gibanja in ustrezno prehrano, zmernim pitjem alkohola in opustitvijo kajenja ter nenazadnje z rednimi pregledi pri zdravniku in doslednim jemanjem predpisanih zdravil.

Kaj zmore naše srce?

Naše srce je mišična črpalka, ki oskrbuje telo s kisikom in hranili, ki jih celice potrebujejo za svoje delo. Je zelo zmogljiva črpalka, saj znaša v povprečnem človeškem življenju količina načrpane krvi kar 180 milijonov litrov. Sposobna se je prilagajati potrebam organizma, v mirovanju potisne v minuti v obtok 5 litrov krvi, ob telesnem naporu ali bolezni pa srce bije hitreje in močneje, ob ekstremnih naporih lahko v minuti prečrpa kar do 35 litrov krvi. Gre torej za izredno učinkovit stroj z dolgo življenjsko dobo, ki pa ni neomejena.

Vzroki za srčno popuščanje

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki ga povzroči oslabljeno delovanje srca, in je posledica različnih bolezni. Najpogosteje je temeljni proces, ki privede do bolezni srca in žilja, arterioskleroza. Gre za bolezenski proces v stenah žil, ki pripelje do zožitve žil in s tem do slabše prekrvitve in oskrbe organov (srčne mišice, možganov, ledvic, mišic, črevesja) s kisikom in hranljivimi snovmi. Arterioskleroza lahko povzroči koronarno bolezen srca, pa tudi možgansko kap in periferno arterijsko okluzivno bolezen.

Redkejši vzroki, ki privedejo do srčnega popuščanja, so: 

  • okvare srčnih zaklopk, 
  • neurejen krvni pritisk, 
  • različne bolezni srčne mišice (kardiomiopatije), 
  • vnetje srčne mišice (miokarditis), 
  • motnje srčnega ritma, 
  • prirojene bolezni srca ter
  • druge kronične bolezni, med katerimi po pogostnosti izstopa sladkorna bolezen.

Pri srčnem popuščanju »črpalka« ne zadošča več telesnim potrebam, srčni iztis je oslabljen, včasih pa je srce pretogo in se ne uspe dovolj napolniti s krvjo. Telo se skuša na to stanje prilagoditi na različne načine in s tem zadostiti preskrbi s krvjo in kisikom. Nezadostna prekrvavitev organov aktivira nevrohormonske mehanizme, ki zvišajo srčni utrip in iztis ter vplivajo na ledvici, da zadržujeta vodo in sol v telesu. Tako telo »kompenzira« oslabljeno črpalno sposobnost srca, vendar dolgotrajno delovanje teh kompenzatornih mehanizmov srcu škodi, ker trajno okvarja srčno mišico.

Bolezenske težave in znaki srčnega popuščanja

Znaki srčnega popuščanja se lahko razvijejo postopno ali nenadno kot akutno poslabšanje zdravstvenega stanja.

Levo pljučno krilo je manjše od desnega, da je na levi strani trupa dovolj prostora še za srce.

Ker se je srce kot črpalka sposobno prilagajati potrebam organizma, v začetku bolnik težav v mirovanju nima, zazna jih šele ob telesni obremenitvi. Hitreje se utrudi, med naporom težko diha. Z napredovanjem bolezni se težko dihanje pojavlja že pri manjših naporih (npr. hoji po ravnem, vsakodnevnih opravilih), pozneje tudi v mirovanju. Bolnik zaznava bitje srca, utrip je višji, pogosto nereden.

Pri napredovalem popuščanju srca zastaja voda v pljučih, zato bolnik kašlja in piska, ponoči se zbuja, dihanje si olajša s sedenjem. Voda zastaja tudi drugod po telesu, pojavijo se otekline nog, nabreknejo žile na vratu, tekočina se nabira v trebuhu, otekajo lahko tudi trebušni organi, zato ima tak bolnik počasnejšo prebavo, slab tek in bolečine. Pojavijo se motnje koncentracije in pozornosti.

Če so ob tem okončine hladne, koža bleda, ustnice, uhlji in nos pa modrikasti, je stanje zelo resno, potreben je takojšen obisk zdravnika.

Kdaj k zdravniku?

Najpogosteje na pešanje srca kažejo:
- utrujanje ob naporu,
- bolečine v prsnem košu, posebej vezane na napor,
- hiter oziroma nereden utrip,
- kratka sapa,
- kašelj ali piskanje s penastim ali krvavim izpljunkom,
- otekline,
- težave s koncentracijo.

Ob pojavu teh znakov je potreben obisk zdravnika!

Zdravnik bo ocenil vpliv dejavnikov tveganja in opravil preiskave (krvne preiskave, elektrokardiogram, ehokardiogram, po potrebi druge usmerjene preiskave). Tako bo opredelil vzrok srčnega popuščanja, stopnjo srčnega popuščanja ter se odločil za ustrezno zdravljenje.

Kakšne so lahko posledice srčnega popuščanja?

Nezdravljeno srčno popuščanje bolnika ovira sprva pri telesnih naporih, kasneje pa tudi pri vsakodnevnih opravilih in s tem vpliva na kakovost njegovega življenja. Z napredovanjem bolezni je vse večja ogroženost za nenadno srčno smrt. Če srčno popuščanje pravočasno prepoznamo in pravilno zdravimo, bo kakovost življenja podobna kot pred pojavom bolezni, nevarnost za nenaden srčno-žilni dogodek pa pomembno manjša.

Dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja

Najpomembnejši dejavniki tveganja so visok krvni tlak, zvišana raven holesterola, kajenje, sladkorna bolezen, bolezni srca v družini, telesna neaktivnost in čezmerno uživanje alkohola.

Čim več dejavnikov tveganja imate, tem večja je verjetnost, da boste zboleli na srcu ali doživeli nevaren srčno-žilni dogodek, npr. srčni infarkt, možgansko kap, periferno žilno bolezen. Prisotnost dveh ali treh dejavnikov tveganje ne samo podvoji ali potroji, ampak ga zveča za nekajkrat.

Kdaj k zdravniku?

Najpogosteje na pešanje srca kažejo:
- utrujanje ob naporu,
- bolečine v prsnem košu, posebej vezane na napor,
- hiter oziroma nereden utrip,
- kratka sapa,
- kašelj ali piskanje s penastim ali krvavim izpljunkom,
- otekline, - težave s koncentracijo.

Ob pojavu teh znakov je potreben obisk zdravnika!

Preprečevanje bolezni srca in ožilja – kaj lahko sami storimo za svoje zdravje?

V zadnjih dveh desetletjih so v številnih raziskavah dokazali vpliv pravilne prehrane, redne telesne dejavnosti, obvladovanja stresa in razvad na zdravje. Nezdrav življenjski slog pripomore k nastanku številnih bolezni, ne le bolezni srca in ožilja, zato v razvitih državah preprečevanju bolezni s spremembami v življenjskem slogu pripisujejo vse večji pomen. V zda so najprej pričeli izvajati preventivne ukrepe. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšali za polovico, pričakovana življenjska doba pa se je podaljšala.

Deset pravil za zdravje srca in žilja:

  1. Izbirajte zdrava živila in zdrav način kuhanja.
  2. Uživajte čim manj slano in mastno hrano.
  3. Uživajte veliko sadja in zelenjave. 
  4. Alkohol uživajte v zmernih količinah.
  5. Opustite kajenje.
  6. Poskrbite za zadostno gibanje.
  7. Prizadevajte si doseči ciljno težo. 
  8. Izogibajte se stresu.
  9. Upoštevajte zdravnikove nasvete za zdrav način življenja. 
  10. Zdravila dosledno jemljite po zdravnikovih navodilih.

Zdravljenje srčnega popuščanja

Srčno popuščanje je kronična bolezen in zahteva trajno zdravljenje. Včasih je možno zdravljenje vzroka, npr. kirurška poprava srčne zaklopke ali zdravljenje motnje srčnega ritma. Običajno pa popuščanje zdravimo s kombinacijo zdravil; napredovalo bolezen tudi z resinhronizacijskim srčnim spodbujevalcem, implantabilnim kardioverter-defibrilatorjem ali mehansko podporo obtočilom; zadnja možnost je presaditev srca.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 56, oktober 2011.