Zimski čas, hladno vreme in sneg nas vabijo na zimske užitke na belih strminah. Alpsko smučanje je v zadnjih letih nedvomno popolnoma zaznamovala zarezna tehnika. Krajše smuči s poudarjenim stranskim lokom dovoljujejo agresivnejši način vožnje z večjimi hitrostmi v zavoju. Tak način smučanja daje bistveno več smučarskih užitkov, hkrati pa zahteva od smučarja poleg smučarske opreme in zaščite tudi dobro telesno pripravljenost ter zbranost pri vsakem zavoju, sicer lahko kaj hitro pride do nezaželenih težav.
Poškodbe so žal sestavni del vsakega športa, tudi smučanja. Delež poškodb pri alpskem smučanju zajema okoli 80 odstotkov vseh smučarskih poškodb. Preostali delež si delijo deskanje, tek na smučeh ter smučanje prostega sloga, ki postaja čedalje bolj priljubljeno med mladimi. Pričakovati je porast poškodb, povezanih z drzno akrobatsko zabavo takšnega smučanja.
Poškodbe pri smučanju lahko razdelimo na lažje in težje oziroma zahtevnejše, ki zahtevajo strokovno zdravniško obravnavo pri poškodbi ali po njej.
Med lažje poškodbe štejemo manjše udarnine, opraskanine in blažje zvine. Take poškodbe lahko oskrbimo kar sami z ohlajevanjem poškodovanega dela in z nekaj obliži, če je treba. Previdni moramo biti pri poškodbah zapestja ali gležnja, pri katerih bolečina traja več kot teden in se ne zmanjšuje. Takrat priporočam obisk pri zdravniku, saj gre lahko za poškodbe kosti, ki so tudi z rentgenskim slikanjem težje vidne.
Težje poškodbe pri smučanju so značilne za določene discipline. Deskarji si pogosteje poškodujejo zgornje okončine ter glavo, pri alpskem smučanju pa so pogosteje poškodovane spodnje okončine. V zadnjih letih se je menda zmanjšalo število poškodb gležnja in goleni, kar bi lahko pripisali izboljšavam tehnologije smučarskih vezi ter spremenjeni tehniki smučanja. Pomembno večji pa je delež poškodb kolena in glave.
Pri poškodbi kolena se lahko z zvinom poškodujejo sprednja križna vez, stranske vezi, meniskusi ali hrustančne površine sklepa. Pogosto se zgodi, da si pri padcih z veliko hitrostjo in nenadzorovanim gibanjem telesa lahko hkrati poškodujemo več omenjenih kolenskih struktur. Pogosta je tudi poškodba palca: lahko gre za udarnino ali zvin, pri večji obremenitvi pride celo do pretrganja vezi, ki zagotavlja stabilnost palčnega sklepa. Poškodbe zgornjega dela telesa so občutno redkejše. Mednje spadajo različne poškodbe ramena, zlasti izpahi, zlomi ključnice in poškodbe sklepa med ključnico in lopatico.
Kaj lahko storimo, da ne pride do poškodb
Preden se namenimo na bele strmine, moramo poskrbeti za dobro telesno pripravljenost. Vadbo za vzdržljivost je smiselno začeti vsaj tri mesece pred prvim spustom. Telesna vadba naj bo na začetku manj intenzivna. Začnemo lahko s hitro hojo ali hojo navkreber, zelo priporočljiva sta tudi nordijska hoja in kolesarjenje. Stopnjevanje intenzivnosti lahko dosežemo z večanjem obremenitve, večjo klančino, hitrejšim tekom, intervalnimi obremenitvami z dodajanjem različnih vaj za vzdržljivost in ravnotežje. Poudarek naj bo na krepitvi mišic stegna ter trupa. Posebno pozornost posvetimo raztezanju, saj pomembno vpliva na zmanjšanje pojavnosti bolečin in poškodb, s čimer pridobivamo telesno gibljivost ter »voljnost« mišičnega sistema.
Ker se je smučarska sezona že popolnoma razmahnila, čas smučanja in težavnost prog prilagodimo svoji pripravljenosti in telesni kondiciji.
Preden se odločimo za obisk smučišča, preverimo smučarsko opremo, nastavitev smučarskih vezi, kvaliteto robnikov … Najboljše je poiskati strokovno pomoč na kakšnem izmed servisov. Ko prispemo na smučišče, ne pozabimo na ogrevanje, preden se prvič spustimo po strmini. Razgibajmo in ogrejmo vse telo, poudarek pa je na mišicah nog in stabilizatorjev trupa, saj so med smučanjem najbolj obremenjene.
Pri vožnji po smučiščih je pomembno upoštevanje desetih pravil FIS. Posebno pozorni moramo biti na to, da se ne ustavljamo na nepreglednih in nevarnih mestih pod prelomnicami. Pridružujem se mnenju nekaterih strokovnjakov, da je zaščitna čelada zelo primerna za smučarje vseh starosti. Ne precenjujmo svojih sposobnosti, saj je lahko nevarno za nas in preostale udeležence smučišča. Ko začutimo utrujenost, raje nehajmo smučati, kajti veliko poškodb nastane prav zaradi prevelike utrujenosti in padca koncentracije. Ko sestopimo s smuči, pa ne pozabimo na raztezanje mišic, ki so bile pri smučanju najbolj obremenjene.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 30, februar 2009.
