Domov » Vsi članki » Članek » Prelepa jesen in njeni sitni spremljevalci

Prelepa jesen in njeni sitni spremljevalci


Uredništvo revije Naša lekarna

Oh ja, jesen je prelep letni čas. Božajo nas zmernejše temperature, narava pleše svoj jesenski ples barv, to je pravi čas za sproščene sprehode in druge aktivnosti v naravi. Prav sproščujoča je jesenska narava. A kaj hitro nas lahko jesen preseneti s svojo manj prijetno stranjo in po prijetnem sprehodu v naravi nas doma kar naenkrat pozdravi poln nos, kihanje in vročina. Poznate to zgodbo?

Jesenske nevšečnostiVerjetno ste naleteli na jesensko imunsko past. Ne bodite nejevoljni, skoraj vsakdo se je že ujel vanjo. Saj poznate tisto situacijo ... jesen prinaša hladnejša jutra in večere, zato kaj hitro posežemo po kakšnem sloju oblačil več. A ko nas čez dan pogreje toplo poletno sonce, nam hitro postane pretoplo in tisto odvečno jakno slečemo in se prepustimo božanju mehkega jesenskega sonca. Nato pa hladen piš jesenskega vetra, ki ni več tako topel, kot smo ga vajeni prek poletja. Kaj sedaj? Jakno gor ali dol? Ko jo imamo oblečeno, nam je vroče, ko jo slečemo, nas zazebe. Po oblačilni jesenski telovadbi pa se naslednje jutro zbudimo s polnim nosom.

Veter ni kriv

Ob smrkanju, kihanju in jutranjem kuhanju čaja se seveda ujezimo na to presneto jesen. A ne bodimo krivični, jesen ni pravi krivec za naše slabo počutje. Raje poglejmo, kako smo živeli zadnje mesece. Ko se je poletje končalo, se je naše življenje iz zunanjosti preselilo v zaprte prostore, v katerih preživimo več časa. Čeprav so jesenski sprehodi prelepi, dejansko jeseni manj časa preživimo zunaj, v zaprtih prostorih pa hitreje »staknemo« kak virus. Tudi naša prehrana se je spremenila. Če nam je v poletni vročini prijala sveža zelenjava in sadje, se jesenska hrana z ohladitvijo spremeni. Vse to pa vpliva na naše telo, ki mu po poletju pade odpornost. In ko nam jesenski hladni piš uide pod majico, mu kaj hitro sledijo prehladne nevšečnosti.

Prehlad ali gripa?

Prehlad je ena najbolj pogostih virusnih okužb zgornjih dihal. Razvija se počasi, spremljajo ga bolečine v žrelu, zamašen nos ali pa izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. Ob prehladu smo sicer utrujeni, a ne izčrpani. A vseeno velja, da počitek najbolj pomaga. Ker je prehladnih virusov ogromno, telo težko hitro ustvari obrambo pred njimi. Prehlad je najpogostejši jeseni in pozimi.

Gripa ali influenca pa je nalezljiva okužba dihalnih poti. Vzrok zanjo so virusi gripe, ki napadejo nos, žrelo in pljuča. Gripa napade hitro in silovito. V zgolj nekaj urah nas »udari« suh kašelj, povišana telesna temperatura, mrazenje, glavobol in bolečine v mišicah ter sklepih in utrujenost, pogosto kar izčrpanost. V nasprotju s prehladom, gripo povzročajo le trije tipi virusov (A, B in C), ki pa lahko zelo hitro mutirajo. Prav zato je cepljenje proti gripi smiselno vsako leto, saj se cepivo prilagaja trenutnim mutacijam virusov.

 V povprečju velja, da bomo 10-krat pogosteje zboleli za prehladom kot za gripo. Oba zapleta pa se lahko razvijeta v resnejšo bakterijsko okužbo sinusov, srednjega ušesa ali spodnjih dihal, zato prehlada ali gripe ne ignorirajmo, ampak ju pozdravimo.

Odpornost na okužbe je sestavljena iz dveh delov

Prva je prirojena imunost, to je imunski odziv telesa, ki je v telesu že oblikovan. Ob vdoru bolezenskih mikrobov se telo takoj odzove v obliki vnetja, s tem preprečuje nadaljnje vdiranje mikrobov ter širitev okužbe. Gre za nekakšen obrambni zid v našem telesu.

Drugi del imunskega odziva pa se začne oblikovati šele ob stiku z novimi mikrobi. Gre za izjemno natančen in učinkovit obrambni sistem našega telesa, saj se v telesu ustvarijo protitelesa, ki napadajo točno določene molekule mikroba vsiljivca.

Antibiotiki niso zdravilo za gripo ali prehlad!

Ali imate tudi vi v domači lekarni neporabljeno škatlico antibiotikov, ki so vam ostali iz preteklosti? Ne podlezite skušnjavi, da bi jih ob močnejšem prehladu ali gripi uporabili za »samozdravljenje«.

Akutne okužbe dihal so namreč večinoma blage in minejo brez posebnega zdravljenja, najpogosteje jih povzročajo virusi. »Le redko pride to tako imenovane superinfekcije, ko se virusni okužbi pridruži še bakterijska. Bakterijska superinfekcija šteje med zaplete akutne virusne okužbe dihal,« poudarja asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med.

Zato je zdravljenje virusnega prehlada in gripe simptomatsko, z zdravili za zniževanje temperature (paracetamol, aspirin, drugi nesteroidni antirevmatiki), s primernim uživanjem tekočin in s počitkom. Kašelj lahko lajšamo z zdravili proti kašlju (anititusiki), za prehodnost nosu pa poskrbimo s kapljicami fiziološke raztopine ali z drugimi dekongestivi. Okrevanje zahteva počitek in bolniški stalež, pred povratkom v vrtec, šolo ali na delovno mesto pa naj bi bil okrevajoči vsaj 24 ur povsem brez temperature in brez simptomov.

Antibiotiki pa pri virusnih okužbah žal ne pomagajo, poudarja dr. Nena Kopčavar Guček: »Nepotrebno in odvečno jemanje antibiotikov lahko namreč povzroči stranske učinke, neželene interakcije z drugimi sočasnimi zdravili, alergijo in predvsem odpornost bakterij proti antibiotikom. Slednja je najbolj zaskrbljujoča, saj strokovnjaki na globalni ravni opažajo, da številni antibiotiki izgubljajo moč v boju proti bakterijam, pojavljajo pa se odporni sevi, proti katerim še nimamo pravega orožja.« 

Kako se upreti jesenskim prehladom?

Kot poudarja Urša Konjedic, mag. farm. iz lekarne Nova gorica, redna telesna aktivnost čez vse leto pripomore k večji odpornosti: »Telo, ki je v dobri kondiciji, se hitreje in lažje bori z virusi in bakterijami. Bistvena je zadostna mišična masa in prekrvavitev tkiv s kisikom. Telo pa mora biti v ravnotežju, zato moramo delati vaje za vse mišične skupine in ne le izključno za ene. Najboljša je kombinacija aerobne in anaerobne vadbe. «

Redna telesna aktivnost čez vse leto pripomore k večji odpornosti, saj se telo, ki je v dobri kondiciji, hitreje in lažje bori z virusi in bakterijami.

Poskrbimo torej, da bo naše telo zmogljivo in v kondiciji. Ko smo zdravi, nam dobra telesna pripravljenost pomaga pri rekreaciji in delu, ko pa zbolimo, pa bomo v boljši kondiciji za okrevanje. »Poleg tega pa telesna dejavnost povečuje biološko uporabnost snovi, pridobljenih s pomočjo užite hrane,« dodaja Janez Špringer, mag. farm. iz Lekarne Špringer. In prav zaloga hrane v telesu je poleg dobre kondicije pravi recept za odpornost. Zato telo potrebuje dobro delujoča jetra z zalogo vitaminov in pa beljakovine, ki so potrebne za gradnjo protiteles. Poskrbimo torej za uravnoteženo prehrano, še preden nas napadejo jesenski mikrobi. Ko se bo telo začelo boriti proti njim, bo namreč že prepozno, saj nas ob prehladu ali napadu gripe običajno zapusti tudi apetit. Kot pravi Janez Špringer, ima telo, ko se mora boriti z virusi, že dovolj dela, zato ga takrat ne obremenjujmo še s čezmerno prebavo: »Raje pijmo tople napitke in če smo zares oslabeli, poskrbimo za zadosten vnos manjkajočih snovi v obliki prehranskih dopolnil z vsebovanimi vitamini, minerali in aminokislinami.«

Ne bojte se vrtca
 
Od mladih staršev pogosto slišimo, da je otroku imunski sistem povsem odpovedal, ko je začel obiskovati vrtec. Brez skrbi, ni tako hudo, kot se sliši. Je pa res, da zaradi številnih okužb, ki jih prinašajo v otroci vrtec, organizem izredno izpostavljen. Zato je otroški organizem ob takem napadu obremenjen; organizirati mora namreč obrambo proti številnim mikrobom. Zato nekateri otroci pogosto zbolevajo po začetnem obiskovanju vrtca. Ko pa se v otroškem telesu ustvari »vojska« protiteles proti najpogostejšim bolezenskim mikrobom, ki krožijo v vrtcu, bodo tudi okužbe redkejše.

Za izboljšanje odpornosti otrok pa Urša Konjedic svetuje, naj starši poskrbijo za zdravo prehrano otroka, večje otroke pa je treba podučiti o rednem umivanju rok. Janez Špringer pa dodaja, da je za zdravje pomembna tudi samopodoba. Ta je temelj duševne odpornosti, ki jo otroci pridobijo s pravo mero pridnega učenja in sproščene igre, zato naj preživijo čim več prostega časa na svežem zraku. Če splošna odpornost odpove, sogovornika svetujeta pripravke za dvig otrokove odpornosti, na primer imunoglukana, ki spodbudi ogroženo telo, naj se upre bolezni z vsemi razpoložljivimi sredstvi, probiotiki pa ubranijo telo pred neželenimi virusi in bakterijam.

Ne premalo, ne preveč

Za dvig splošne odpornosti v obrokih združujte dovolj beljakovin iz pustega mesa, rib (te bodo poskrbele tudi za vnos Omega 3 maščobnih kislin) in fižola ter polnozrnata živila in zelenjavo, ki je bogata z antioksidanti. Če želite še dodatno spodbuditi imunski sistem, naj na vašem jedilniku ne manjkajo česen, ostrige, paradižnik, brokoli, jogurt, špinača ter živila, ki so bogata z beta karotenom in cinkom. A tudi pretiravanje ni smiselno, poudarja Janez Špringer: »Ustrezna prehrana da telesu potrebna sredstva za odpornost, vendar so ta podrejena zakonu mejne vrednosti; zato odpornost zmanjšuje tako premalo, kot preveč snovi, ki jih pridobimo iz hrane

Namesto sladice pa si raje privoščite katerega od sadežev, ki vsebuje veliko vitamina C, na primer pomaranče ali pa še raje kivi. Izogibajte pa se mastni hrani, rafiniranim ogljikovim hidratom (sladkorju), velikim količinam kave in alkohola. Predvsem pa ne preskakujte obrokov. In še tole: kajenje še nikomur ni koristilo, pripomoglo pa bo zgolj podaljševanju vaše bolezni.

Kako farmacevti poskrbite za svoje zdravje?

Urša Konjedic, mag. farm.: »Skrbim za redno telesno aktivnost; poskrbim da imam redno in kvalitetno prehrano, ter si redno umivam roke. Vedno skrbim tudi za hidracijo telesa

Janez Špringer, mag. farm.: »Prav tako kot vsi ostali, saj boljših sredstev od tistih, ki jih ponujamo našim strankam nimamo. Koristna sredstva »na kvadrat« namreč ne obstajajo


NAŠA LEKARNA

Uredništvo