Domov » Vsi članki » Članek » Novorojenček in dojenje

Novorojenček in dojenje


Mojca Dolhar, patronažna medicinska sestra, ZD Kranj

Patronažne medicinske sestre imamo kot zdravstvene delavke prvi stik z novorojenčkom in otročnico po prihodu iz porodnišnice. Mame so seznanjene s tem, da je materino mleko najboljša hrana za dojenčke, vendar pa se kljub temu pogosto zgodi, da ob prvem ali naslednjem obisku na domu naletimo na težave, ki pri marsikateri mamici povzročijo stisko.

 

 

Sedem nasvetov za uspešno dojenje:

1. Pomembnost takojšnjega dojenja

novorojenček in dojenjeZelo pomembno je, da otroka že v prvih minutah po rojstvu pristavimo k prsim, saj se s sesanjem v prvih urah po rojstvu vzpodbudi delovanje mlečnih žlez.
V prvih dneh po otrokovem rojstvu materine dojke vsebujejo kolostrum ali  mlezivo. To mleko je gosto in rumenkastega videza. Čeprav teče le po kapljicah, je bogato z zaščitnimi snovmi, ki varujejo novorojenca pred boleznimi. Poleg tega ima to mleko tudi blag odvajalni učinek.

2. Poskrbite, da vam bo pri dojenju udobno

Za udobje doječe matere je treba poskrbeti že pred začetkom dojenja.
Matere lahko dojijo sede ali leže. Če se odločijo za dojenje v sedečem položaju, naj si roko, na kateri sloni otrok, podprejo z blazino. Okolje naj bo mirno.

3. Dojenčkov položaj

Otroka je treba čim bolj približati k prsim. Najbolje je, da ga položimo v naročje in mu z roko podpremo glavico in ramena. Treba je paziti na njegova ušesa, da jih ne privihamo, saj zna biti to za malčka neprijetno.

4. Kako pravilno pristaviti dojko

Pomembno je, da otrok ne zagrabi le bradavice, ampak celoten kolobar. Sesanje bradavice je bolj boleče. V kolobarju so mlečni vodi, skozi katere ob pritisku otrokovih ustnic in jezika mezi mleko. Brez pritiska na mešičke v kolobarju mleko ne teče. Če ima mati vdrte bradavice, si lahko pomaga tudi z nastavkom, pozorni pa moramo biti na ustrezno higieno nastavkov.

5. Zadosten počitek matere

Porod je za organizem hud stres. Mamice so po porodu pogosto zelo občutljive in utrujene, tare jih mnogo skrbi. Poleg tega se v prvih dneh in lahko tudi pozneje dogaja, da novorojenček nima utečenega ritma spanja in hranjenja. Če otrok podnevi spi, mamice pogosto opravljajo razna gospodinjska opravila in ne počivajo dovolj. Tako jih »nočno delo« ob otroku še dodatno utruja. Posledica tega je začarani krog – kronična utrujenost, razdražljivost. Materam svetujemo, naj počivajo takrat, ko počiva otrok. V prvih dneh po porodu si je smiselno priskrbeti pomoč (moža, mame, pomočnice).

6. Povečan vnos tekočin

Pitje večjih količin tekočin je pogoj za uspešno dojenje. Doječa mati naj bi spila približno tri litre tekočine dnevno. Priporoča se pitje vode, otroškega čaja, malinovca, čaja za dojenje (ne več kakor dve skodelici na dan).

Pri pitju mleka moramo biti previdni. Ne priporočamo vnosa več kakor 0,5 litra dnevno. Sestava beljakovin v kravjem mleku je namreč drugačna od sestave v materinem mleku; alergija na kravje mleko se lahko razvije že pri novorojenčku. Poleg tega je znano, da se kolike pri otroku omilijo ravno z zmanjšanim vnosom mleka in mlečnih beljakovin pri materi.

7. Pravilno prehranjevanje otročnice

Zaradi tvorbe mleka v dojkah potrebuje doječa mati več kalorij kakor sicer (približno 600–800 kcal več na dan).

Hrana mora biti sveže pripravljena, določena živila je treba opustiti zaradi možnih kolik in alergij pri otroku. V prvih mesecih odsvetujemo pikantno hrano, svinjsko meso, agrume in pretirano kislo ali sladko hrano. Navodila o živilih, ki jih je smiselno opustiti v času dojenja, dobi otročnica navadno že v porodnišnici. Vsekakor je škodljivo uživanje alkoholnih pijač, tudi piva. Alkohol lahko povzroči opoj in sprostitev, vendar ga ob dojenju zaužije tudi otrok.

8. Pogostost dojenja: 8-12-krat v 24 urah

Dojenje in težave pri dojenju

Dojenje navadno traja 20 minut. Otrok izprazni dojko že v prvih minutah, pozneje pa s sesanjem še dodatno vzpodbuja prsne žleze.

Ob začetku dojenja je mleko zelo vodeno. Otrok se z njim odžeja. Proti koncu dojenja pa je mleko vse bolj mastno, kalorično, z njim se otrok nasiti in posladka. Zato materam svetujemo, naj otrok sprva pije iz obeh dojk; na dojki, kjer se podoj konča, je treba ob naslednjem hranjenju začeti. Ko se laktacija dobro vzpostavi (kar lahko traja tudi več tednov), lahko mati otroka nahrani le iz ene dojke.

Vedeti moramo: otrokova zahteva je otrokova potreba.

Po navadi se zgodi, da otroček med dojenjem zaspi; takrat ga nežno pobožamo po kotičkih ustec ali po stopalu. To ga navadno predrami, da lahko dokonča hranjenje. Če ga ne moremo prebuditi, ga odstranimo z dojke. Ob tem je potrebna previdnost, kajti otrok na dojki ustvari vakuum. Mati naj z mezincem previdno odstrani bradavico iz ust, tako da pritisk popusti. Če bradavico s silo vlečemo iz otrokovih ust, jo lahko poškodujemo.
Ko mati otroka podoji, sledi podiranje kupčka. S tem poskušamo odstraniti zrak, ki ga je otrok pogoltnil med dojenjem.

Kaj lahko stori očka?

  • Podnevi in ponoči lahko prinese dojenčka materi, ko se želita dojiti.
  • Po dojenju podre kupček in previje otroka.
  • Skopa dojenčka.
  • Pusti, da mu otroček zaspi na prsih.
  • Z otrokom se igra in mu poje.
  • Z njim gre na sprehod.
  • Poskrbi za dojenčkovo mamico.
  • In še in še …

Za vzpodbudo

Od rojstva naprej se količina in kakovost mleka v materinih prsih spreminjata. Vedno je sestavljeno tako, da ustreza otrokovi starosti in potrebam.

V določeni starosti otroka (3–6 tednov, pri treh mesecih) pride pri otroku do »poskoka v rasti«. To pomeni, da je količina mleka v materinih prsih prav taka, kakor je bila dan prej, otrok pa potrebuje več mleka. Ne obupajte! Otroka pogosteje pristavite k prsim, ne ozirajte se na čas zadnjega hranjenja. Včasih se bo otrok želel dojiti tudi na 10 minut!
Vprašajte patronažno medicinsko sestro, ali imajo v službi tehtnico. Če imate občutek, da otrok ne dobi dovolj mleka, naj ga patronažna sestra stehta. Otrok naj bi se po priporočilih redil od 20 do 28 gramov na dan, zaužil naj bi torej od 150 do 180 ml mleka na kg telesne teže na dan.

Ko se laktacija dodobra vzpostavi, so dojke mehkejše. To ne pomeni, da je mleka v prsih premalo.

Od rojstva naprej se količina in kakovost mleka v materinih prsih spreminjata. Vedno je sestavljeno tako, da ustreza otrokovi starosti in potrebam.

Najpogostejše težave pri dojenju

Zastojna dojka

Dojka je trda, boleča. V sami dojki mati zatipa zatrdline – vozličke. Lahko se pojavi tudi rdečina. Takrat je najbolje, da si dojko zmasirate pod toplo vodo v smeri proti bradavici. Tudi vozličke je treba zmasirati, da se jih ne tipa več. V lekarni lahko povprašate za ustrezno kremo za masažo dojke.

Mastitis

Ko se poleg prej omenjenih znakov pojavi še povišana telesna temperatura, govorimo o mastitisu. Tudi tu je nega bolne dojke podobna kakor v prej omenjenem primeru. Pogosto je treba obiskati izbranega zdravnika ali ginekologa, da predpiše ustrezno zdravilo proti vročini in antibiotik.

Ragade - razpokane bradavice

Ragade se pogosto pojavijo v prvih dneh dojenja, ko bradavice še niso dovolj utrjene. V takih primerih je dojenje zelo boleče.

Zelo pomembna je pravilna nega bolne bradavice. Pred začetkom dojenja je smiselno iz dojke iztisniti nekaj kapljic mleka, s čimer se zmanjša bolečina ob pristavljanju otroka k prsim. Če so ragade precejšnje, svetujemo uporabo nastavka.

Bradavico pa lahko utrjujemo z mazili (po navodilu zdravnika) ali pa si jo mati namaže s svojim mlekom, v katerim so zaščitne snovi.

Če ima otrok v ustih sor, se ta lahko prenese na materino bradavico, zato jo s kremo proti glivicam mažemo vsaj trikrat na dan.

Pomanjkanje mleka

Kljub trudu in naporom, da bi se laktacija dobro vzpostavila, se lahko zgodi, da mati nima dovolj mleka. Včasih je treba otroka dohranjevati s prilagojenimi vrstami mleka. Takrat naj ob hranjenju po steklenički mati vzdržuje z otrokom stik z očmi. Svetujemo, da se pred začetkom dohranjevanja posvetujete s patronažno službo in pediatrom, še posebej če menite, da ima vaš dojenček težave (povečano polivanje, kolike, zaprtje, alergija na kravje mleko, prepogosto zbujanje ponoči). Pravilno izbiro ob prehodu na hranjenje z najustreznejšo mlečno formulo vam bo znal svetovati tudi farmacevt v vaši lekarni.

Kaj še svetujemo?

Hodite na sprehode, bodite srečne mamice. Zadovoljne mamice imajo vesele otroke, zato izkoristite vsak trenutek, ko ste skupaj!

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 5, november 2006.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo