Domov » Vsi članki » Članek » Ko alergija oteži opravljanje poklica

Ko alergija oteži opravljanje poklica


prof. dr. Ema Mušič, dr. med.
prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka interne medicine in alergologije

Pri poklicnem delu se srečujemo z različnimi snovmi, ki ob stiku s telesom povzročajo neprijetne pojave. Ti so lahko prehodni ali pa preidejo v kronične bolezni. Pri tej problematiki moramo ločiti, ali je neka snov delovala le kot neposreden iritant na kožo ali dihala, ali pa je organizem izpostavljene osebe po predhodni senzibilizaciji razvil alergijsko bolezen.

V ljudskem žargonu se oboje razporeja kar med alergije, kar ni točno. Namreč, vzročno snov delovnega okolja moramo razpoznati in vedeti, ali je sposobna le draženja oz. iritacije ali pa je poznana kot alergen, ki povzroča alergijsko bolezen. Dokazovanje iritativnega in alergijskega vzroka je namreč popolnoma različno. V praksi obstaja spekter snovi, ki jih že poznamo kot možne dražeče snovi ali alergene. Povejmo še, da iritacijo ali draženje z neko snovjo lahko razvije marsikdo, učinek te snovi pa je tem večji, čim večja je pogostnost in koncentracija izpostavljenosti.

Alergije so glavni razlog bolniškega izostanka z dela, v ZDA vsako leto zato izgubijo okoli štiri milijone delovnih dni.

Alergijo na neko snov v poklicnem okolju praviloma razvijejo osebe z atopijsko nagnjenostjo, to je podedovano lastnostjo, da proti alergenom svojega delovnega ali drugega okolja proizvajajo specifična protitelesa ali pa povzročijo posebno vzburljivost limfocitov ob ponovnem srečanju z nekim alergenom. Za tak alergijski pojav zadostuje že stik z najmanjšo količino tega alergena. Alergija s protitelesi IgE je aktivna takoj po srečanju s kritičnim alergenom, tista s sodelovanjem vzburljivih limfocitov pa šele po dveh do treh dneh ali celo kasneje. V nekaterih poklicih je srečevanje z alergenom pogosto ali stalno, zato težko opredelimo, kakšen proces se v organizmu dogaja. Poznamo poklice in alergije, ki so pogostejše, seveda pa tudi mnoge, ki so dolgo nespoznane, če v obravnavo ni vključen ustrezen specialist.

Dejansko lahko težavo rešimo le tako, da osebo odstranimo iz okolja, kjer je navzoč kritičen alergen ali dražeča snov.

Bronhialna astma in ekcem zaradi izpostavljenosti kovinam

V kovinski industriji niso vzrok astme samo kovine, ampak tudi različne dražeče snovi. V pomoč pri ločevanju med alergijskim mehanizmom in draženjem je lahko klinična slika, saj alergijsko astmo pogosto spremljata rinitis ali urtikarija.Draženje in tudi kontaktne alergije so pogoste pri delu v kozmetiki, maserstvu, frizerstvu in zobotehniki. Alergije razvijejo tako izvajalci kot tudi uporabniki teh storitev.

Kovine, ki so lahko vzrok alergijske astme: platina, krom, kobalt, nikelj, cink, rodij, paladij in iridij.

Vsaka od teh kovin deluje kot alergen šele po vezavi na serumske beljakovine v telesu. Plemenite kovine, kot so zlato, živo srebro, osmij in platina, so možen vzrok astme, vendar primeri niso pogosti. Vseeno pa mladostnikom iz družin, kjer so bili primeri astme, ne priporočamo poklicev v elektroniki, industriji katalizatorjev, dela v različnih postopkih elektrolize v elektrokemični industriji, pa tudi ne brušenja in vrtanja trdih kovin in diamantov. Plemenite kovine so si med seboj tudi navzkrižne glede na alergenost.

Med neplemenitimi kovinami so kot alergeni poznani krom, nikelj, kobalt, cink. Srečujemo jih v usnjarstvu, galvaniki, varjenju, steklarstvu, v katalizatorjih, v industriji posode ... Najpogostejši poklicni bolezni zaradi teh kovin sta astma in kontaktni ekcem. Nikelj je najpogostejši vzrok kontaktnega dermatitisa, lahko pa povzroči tudi alergijo takojšnjega tipa, celo anafilaksijo. Taki pojavi takojšnjega tipa praviloma nastanejo na delovnem mestu ob neposredni izpostavljenosti, zato diagnoza običajno ni problematična.

Alergije zaradi alergenov v lesnem prahu

Tudi sestavine lesa so lahko alergeni ali pa iritanti za dihala. Vsekakor moramo pri delavcu v lesni predelavi, ki ima astmo, razmisliti o spremembi delovnega okolja, še zlasti, če gre za družinsko nagnjenost k alergijam. Pri nekaterih vrstah lesa in tehnologijah obravnave je možen tudi kontaktni ekcem, torej spet kombinacija takojšnje in poznoreaktivne alergije. Vedeti moramo, da vsebuje les iz oddaljenih dežel svojske alergene, na katere atopijska oseba postane alergijsko preobčutljiva. Pomembno je tudi, da so na lesu različnih izvorov pogosto prisotne plesni, ki so poznani alergeni in lahko povzročajo poleg rinitisa in astme tudi alergijski bronhioloalveolitis, ki ob prepozno odkriti diagnozi lahko vodi v pljučno fibrozo in odpoved pljuč. V pohištveni industriji so poleg lesa navzoče še alergene kemikalije, kot so formaldehid, sintetične smole, laki in topila, ki so možen vzrok astme ali kožnih alergij. Pri opozorilnih simptomih moramo delavcu omogočiti spremembo delovnega mesta.

Alergije upoštevati tudi pri izbiri poklica

Alergije v poklicnem okolju moramo odkriti v zgodnjih stopnjah, kajti osnovni princip zdravljenja in preprečitve prehoda v kronično bolezen je izogibanje vzročnemu alergenu. Isto velja tudi za dražeče snovi. Alergologi se trudimo, da bi bili pri tem čim bolj uspešni, tudi tako, da se povezujemo s strokovnjaki in tehnologi v poklicih, kjer je obolela oseba z določenim preobčutljivostnim problemom zaposlena. Najuspešnejši način reševanja težav z alergijo v poklicnem okolju je opustitev kritičnega dela. Mladim je na voljo tudi poklicna prekvalifikacija. Mladostnikom pa želim poudariti, naj se pred usmeritvijo v poklic posvetujejo, kateri so zanje primerni in katere jim odsvetujemo, če so imeli v otroštvu katerokoli alergijo ali če so primeri alergije v njihovem sorodstvu.

Bioaerosoli so več kot samo alergeni

Zrak, ki ga zaposleni vdihavajo na delovnih mestih, vsebuje pline in trdne delce organskega izvora. Ti povzročajo draženje, toksične učinke in alergije na sluznicah. Nikelj je najpogostejši vzrok kontaktnega dermatitisa, lahko pa povzroči tudi alergijo takojšnjega tipa, celo anafilaksijo. Taki pojavi takojšnjega tipa praviloma nastanejo na delovnem mestu ob neposredni izpostavljenosti, zato diagnoza običajno ni problematična.Bioaerosoli so navzoči pri delu v kmetijstvu, v tekstilni in čevljarski industriji, pri ravnanju z odpadki, v industriji plastičnih mas in izdelkov. Neredko so jim primešane še plesni, bakterije in endotoksini. Pri analizi vzrokov alergijske bolezni iz takega okolja je treba proučiti vse navzoče komponente izpostavljenosti, pridobiti izločene vzorce snovi in zbrati podatke o teh snoveh glede alergenosti in lastnosti draženja sluznic in kože. Posebej nas zanimajo komponente mikroorganizmov, kot so endotoksini in druge. Če v nekem materialu odkrijemo glukane, lahko ti nakazujejo na prisotnost plesni. Prisotnost hitina, ki je najpogostejši polisaharid, pa kaže na izpostavljenost plesnim, insektom in parazitom. Pri bolnikih z astmo zaradi plesni so dokazali veliko encimov, ki razgrajujejo hitin.

Vrtnarji in cvetličarji ter alergije

Pri cvetju ni dovolj misliti le na izdelek, ki se prodaja, ampak na celoten postopek rasti rastline, na biokemijske postopke za daljšo obstojnost cvetja, na svojevrstne kontaktne kožne alergije po stiku z zelenim delom rastline. Sodoben kompost in zemlja za gojenje lončnic vsebujeta mikroorganizme, plesni, organske kemikalije, strupe proti plevelom, pospeševalce rasti ... Mnoge od teh snovi so možni alergeni in iritanti. Poznane so rastline, ki so pogosteje vzrok kontaktne alergije, nekatere širijo alergenost že s svojim vonjem. Prizadeta oseba prinese diagnostično rešitev že s svojo pripovedjo o pojavu po določenem delu. Vredno je dobro prisluhniti in zatem je včasih potreben natančnejši vpogled v tisti delokrog, pa tudi posvet s strokovnjaki. Nekatere rastline so predvsem iritanti, npr. anemone, hijacinte, iris, perunike, bršljan. Z njimi ne bomo dobili pozitivnih testov alergije, draženje pa je za ljudi, ki so v stiku z njimi, kar hud problem.

Slovar Naše lekarne

IRITANT: dražeča snov
SENZIBILIZACIJA: seznanitev imunskih celic z alergenom in razvoj upornosti proti njemu
RINITIS: vnetje nosne sluznice
URTIKARIJA: kožni izpuščaj z značilnim pordečevanjem, srbenjem in oteklinami
ANAFILAKSIJA: takojšnja in močna sistemska preobčutljivostna reakcija večih področij telesa kot odziv na stik z določenim alergenom

Poklici z manj poznanimi, vendar aktualnimi alergijami

Draženje in tudi kontaktne alergije so pogoste pri delu v kozmetiki, maserstvu, frizerstvu in zobotehniki. Alergije razvijejo tako izvajalci kot tudi uporabniki teh storitev. V alergološki ordinaciji imamo pripravljene serije testnih alergenov, ki so pogosti prav v frizerstvu, zobotehniki in pri individualni uporabi potencialnih alergenov.

Alegrija je peta najpogostejša kronična bolezen, pri otrocih, mlajših od 18 let, pa celo tretja.

Med enostavno diagnosticiranimi velja izpostaviti alergije na lateks pri medicinskem osebju in pri bolnikih, posebno če so pogosto v stiku z lateksom. Opozoriti jih moramo tudi na navzkrižno alergijo med lateksom in sadjem. Alergije na barve za lase, tekstil in tetovaže niso diagnostičen problem, saj je preobčutljivost očitna, težje pa se je seveda znebiti tega alergena s kože.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo