Domov » Vsi članki » Članek » Izpadanje las in plešavost

Izpadanje las in plešavost


doc. dr. Aleksandar Godić, dr. med., dermatovenerolog, Dermatologija Bartenjev-Rogl, Ljubljana

Lasje so zelo pomemben del naše zunanjosti in samopodobe. Prav zato je lahko njihovo izpadanje velik šok in stres za posameznika. Poznamo več oblik plešavosti, ki lahko prizadenejo tako moške kot ženske. Zaradi različnih oblik plešavosti domnevno trpi kar od 60 do 70 odstotkov moških in od 25 do 40 odstotkov žensk. Ker je to zelo obsežna tema, ki se dotika veliko ljudi, bomo o njej pisali v tej in naslednji številki revije Naša lekarna. Tokrat se bomo osredotočili na mehanizme izpadanja las, v naslednji številki pa se bomo dotaknili zdravljenja las in lasišča.

Lasje so najlepši v mladosti. Od česa je odvisna njihova kakovost, barva, gostota in način poraščenosti?

Lase oziroma dlake sestavljajo beljakovine, ki jih imenujemo keratini. Kakovost in gostoto las določajo geni, ki jih podedujemo od staršev. Nekaj lastnosti gre tudi na račun razlik med rasami in spoloma. Denimo, najdebelejše lase imajo temnolasi ljudje, svetlolasci pa imajo tanjše lase. Pomembne so tudi celice – melanociti, ki tvorijo pigment melanin, količina in vrsta melanina pa določata barvo las.

V dednem materialu je zapisano tudi to, kako bomo izgubljali lase. Na lasišču je od 100.000 do 150.000 lasnih mešičkov. Lasni mešiček je struktura v podkožju, ki izdeluje las ali dlako.

Med znanimi najpogostejšimi sprožilnimi dejavniki za izpadanje las so zdravila, vitamini, prehranska dopolnila, motnje delovanja ščitnice, začetek ali prenehanje uživanja kontracepcijskih tablet, slabokrvnost, stanje po porodu ...

Obstaja več vrst izpadanja las. Moška ali androgena oblika izpadanja je najpogostejša, saj obsega kar 95 odstotkov vseh oblik pospešenega izpadanja las, tudi pri ženskah. Poglejmo, kdaj se pojavijo prvi znaki in kakšen je mehanizem. Znano je, da so pri moških in ženskah, ki so nagnjeni k moški obliki pospešenega izpadanja las, receptorji na lasnem mešičku preobčutljivi za moške spolne hormone. Bolezen se pri moških začne že v puberteti, pri ženskah pa v menopavzalnem obdobju. Takrat se pri ženskah pojavi izrazito neravnovesje med androgeni in estrogeni. Androgeni so nujno potrebni za razvoj sekundarnih spolnih znakov (poraščenost kakor pri moških), po drugi strani pa imajo škodljiv vpliv na lasne mešičke. Če so ti stalno podvrženi delovanju androgenih hormonov, se začnejo postopoma zmanjševati, zato se las, ki ga izdelujejo, čedalje bolj tanjša. V daljšem časovnem obdobju pride do trajnega propada mešičkov, kar s prostim očesom opazimo kot razredčeno lasišče.

Na izpadanje in kakovost las pomembno vplivajo hormoni, zlasti moški spolni hormoni (androgeni), ki povzročajo tanjšanje las in postopen propad lasnih mešičkov. Ženski spolni hormoni (estrogeni) pa lasne mešičke ščitijo pred propadanjem. Med številom receptorjev (mesta, na katera se ti hormoni vežejo) za androgene in estrogene obstaja ravnovesje; če je porušeno, se razvije bolezen.

Lasje pa izpadajo tudi zaradi drugih vzrokov, ne le zaradi hormonskega neravnovesja. Včasih začnejo lasje pretirano izpadati po celotnem lasišču; bolezen se pojavi zelo hitro in bolniki se začetka izpadanja navadno zelo dobro spomnijo. Gre za simptomatsko izpadanje las, mehanizem pa je nenadno povečanje števila lasnih mešičkov, iz katerih lasje izpadajo, na račun zmanjšanega števila tistih, iz katerih lasje rastejo. Simptomatsko izpadanje se pojavi dva do tri mesece po sprožilnem dejavniku.

Med znanimi najpogostejšimi sprožilnimi dejavniki so zdravila, vitamini, prehranska dopolnila, motnje delovanja ščitnice, začetek ali prenehanje uživanja kontracepcijskih tablet, slabokrvnost, stanje po porodu, prebolele okužbe s povišano telesno temperaturo in kronične bolezni. Začasno povečano izpadanje las lahko povzročijo tudi skrajni telesni in duševni napori. Pri bolnikih, ki se zdravijo s kemoterapijo ali z radioterapijo, izpadejo vsi lasje hkrati. Za bolnike je pomembno, da bolezen ni trajna; navadno traja od nekaj mesecev do nekaj let, zdravljenje pa je usmerjeno predvsem v odkrivanje in odpravljanje sprožilnih dejavnikov.

Ena pogostejših bolezni lasišča je področna plešavost ali alopecia areata. To je avtoimuna bolezen, ki prizadene lasišče in druge porasle dele telesa. Polovica bolnikov ima prizadete tudi nohte, tretjina pa jih ima eno od oblik alergij. Potek bolezni je nepredvidljiv: bolezen lahko ostane omejena, se razširi na vse lasišče (alopecia totalis) ali celo telo (alopecia universalis). Bolezen poteka z obdobji izboljšanja in poslabšanja, ki se izmenjujejo. Pojavi se lahko kadar koli v življenju, tako pri otrocih kot pri odraslih ljudeh. Zdravljenje je lahko lokalno (nanos zdravila na prizadeto kožo ali obsevanje prizadete kože) in sistemsko (tablete), učinek pa je pogosto nepredvidljiv. Prvi cilj zdravljenja je zmanjšati vnetni odgovor in zaustaviti napredovanje bolezni, drugi pa vzpodbuditi rast las. Na voljo je več zdravil in postopkov zdravljenja, ki se med sabo v vsaki fazi bolezni kombinirajo za vsakega bolnika posebej.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 22, maj 2008.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo