Domov » Vsi članki » Članek » Imunski sistem in kaj ima z njim naše črevesje

Imunski sistem in kaj ima z njim naše črevesje


črevesje Eva Esih Vrčkovnik, mag. farm.
Eva Esih Vrčkovnik, mag. farm.

Za trdno zdravje je pomemben trden imunski sistem, za pravilno delovanje imunskega sistema pa je zelo pomembno ravnovesje črevesne mikroflore. Prav v črevesu se telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, bakterije in virusi. Zato je tam tudi veliko celic imunskega sistema, ki prepoznajo in uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale, in preprečijo njihov vdor v telo.

Lahko rečemo, da je črevo največji imunski organ v telesu, saj se v njem nahaja največ celic imunskega sistema (npr. limfociti, limfatični folikli). Prav v njem se naš organizem srečuje z največ vplivi iz okolja, od molekul iz hrane do bakterij in virusov. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi potujejo tudi v oddaljene organe, kot so dihala, sečila, rodila ali dojke, in vplivajo na imunska dogajanja v njih.

Imunski sistem nas brani pred vdorom tujih snovi, predvsem pa pred vdorom škodljivih mikroorganizmov v telo. Zato je obramba v telesu najmočnejša tam, kjer je možnost takšnih vdorov največja. V črevesu se naše telo na največji površini srečuje z zunanjim okoljem. Z zunanjim okoljem se srečujemo tudi preko kože, sluznic dihal in spolovil, zato se tudi tam nahaja kar nekaj imunskih celic. V vsakdanjem življenju smo obdani z mnogimi mikroorganizmi, a na srečo vdor v naše telo ni tako lahka naloga. Skozi kožo in sluznico je težko prodreti. Prav posebno oviro predstavljata nosna votlina in sluznica dihalne poti, kjer so številne drobne dlačice, ki »čistijo« zrak.

Imunski sistem pozna »dobre fante« in napade »slabe fante«

Imunski sistemSkozi prebavila gre vse, kar zaužijemo – vsa hrana in z njo številni mikroorganizmi. Telo mora dobiti hranljive snovi, ki jih potrebuje za preživetje, zato sluznica črevesa ne sme biti tako neprepustna, kot je koža. In prav zato mora biti tukaj vzpostavljen dober obrambni sistem, ki prepozna »dobre fante« in napade »slabe«. Ko v telo vdrejo slabi fantje, škodljivi mikroorganizmi, se aktivirajo različne celice imunskega sistema. Te se med seboj obveščajo in izločajo različne snovi, ki uničujejo sovražnika. To imenujemo vnetje. Vnetje, ki nastane proti snovem, neškodljivim za organizem, na primer proti določenim snovem iz hrane, imenujemo alergija.

Delovanje imunskega sistema je res zapleteno, vendar je njegova strategija preprosta: sovražnika mora najprej prepoznati, nato aktivirati obrambne celice in ga končno napasti. Imunske celice znajo učinkovito prepoznavati in uničevati bolezenske mikrobe, ki vdrejo v organizem. Tako nas imunski sistem zaščiti pred okužbami. Njegove celice pa se morajo naučiti prepoznavati tudi organizmu nenevarne snovi in jih tolerirati. To imenujemo imunska toleranca, ki je za naše preživetje vsaj tako pomembna kot imunska zaščita. Če se pri nadzoru kaj zalomi, začne naš imunski sistem delovati neustrezno. Lahko se pojavijo bolezni, kot so alergije, kronične vnetne črevesne bolezni ali avtoimunsko vnetje.

Črevesne bakterije sodelujejo pri prebavi

Ljudje se rodimo s skoraj sterilnim črevesjem. Že takoj po rojstvu, ko pride novorojenček v stik z bakterijami matere in okolice, se črevo kolonizira s številnimi mikroorganizmi. V črevesju živi v povprečju okoli 500 različnih vrst bakterij. Večina jih živi v končnih delih ozkega in v širokem črevesu. Črevesne bakterije, ki so normalni prebivalci črevesa, so pomemben dejavnik, ki sodeluje pri prebavi neprebavljene hrane in s tem omogoča organizmu dodaten vnos hranil, sodeluje pri dozorevanju in razmnoževanju mikroorganizmi ter tvorjenju določenih vitaminov (vitamina B in K). Črevesne bakterije so poglavitne za normalen razvoj črevesnega imunskega sistema v otroštvu, pa tudi za njegovo poznejše delovanje in pravilen nadzor nad njim. Ker so celice imunskega sistema izredno mobilne in iz črevesa potujejo v različne druge dele telesa, se lahko vpliv črevesnih bakterij na imunski sistem pokaže tudi drugje, ne le v črevesu.

Pri normalnem delovanju prebavil prevladujejo nevtralne in zdravju koristne bakterije

Na sestavo in ravnovesje črevesne mikroflore vpliva več dejavnikov. To so nezdrava prehrana, jemanje antibiotikov in drugih zdravil, kemoterapija, bakterijska okužba, uživanje alkohola in sodoben način življenja, ki je vse prepogosto stresen, hiter ter ne dopušča, da bi si vzeli čas zase. Vse to lahko poruši občutljivo ravnovesje in povzroči preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje.

Pomoč probiotikov

Posledice porušenega ravnovesja v črevesni flori so lahko splošno slabo počutje, zaprtje ali driska, zmanjšana odpornost, bakterijske in virusne okužbe ter razrast glivic.

Probiotiki - pomoč črevesni floriPri porušenem ravnovesju v črevesni flori si lahko pomagamo s probiotiki, ki kot »prijazne« bakterije lahko ubijejo ali zavrejo delovanje »slabih« bakterij v črevesu. Probiotiki se oprimejo stene črevesja in tam povečajo število dobrih bakterij, uničujejo slabe bakterije ter vzdržujejo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami. Kot smo že napisali, lahko celice imunskega sistema iz črevesa potujejo v različne druge dele telesa, zato se lahko vpliv črevesnih bakterij na imunski sistem pokaže tudi drugje, ne le v črevesu. Zato nekateri probiotiki vplivajo na imunske procese v črevesu, pa tudi na splošno odpornost organizma.

Naše črevo ima torej kar veliko opraviti z imunskim sistemom, in ni zgolj del prebavne poti. Zato lepo skrbite za svoje dobre bakterije, saj so še kako pomembne za vaše zdravje. Zelo pomembna je kot vedno zdrava prehrana, gibanje, manj stresa … in vse, kar spada zraven.

Emilija Pavlič, znana strokovnjakinja za prehrano in izkušena kuharica, je v svoji knjigi »Mamica, nauči me kuhati« podala koristne kuharske nasvete in misli – za vsak mesec posebej, s čimer je opozorila na pomen uporabe sezonske zelenjave in sadja. Pomembni splošni napotki pri kuhanju, ki so nam premalo v zavesti, pa so naslednji:
- nikoli in nikdar ne smemo segrevati maščobe!
- treba je jesti stročnice!

Drobne testenine v špargljevi omaki

Za 5 oseb potrebujemo: 30 dag špargljev, 1/2 kg drobnih, votlih testenin, 2 žlici oljčnega olja, 20 strokov česna, košček masla, 5 žlic naribanega parmezana.
Testenine stresemo v 3 litre mlačne, osoljene vode, premešamo, temperaturo nekoliko zvišamo in kuhamo približno 10 minut.
V hladno kozico vlijemo za prst hladne vode in olje. Dodamo narezane, očiščene šparglje in debelo narezan česen ter malo pokuhamo, da voda skoraj vsa izpari. Dodamo še maslo in in tople kuhane testenine. Prilijemo malo vrele vode, v kateri so se kuhale testenine in kuhamo še nekaj minut. Še toplo jed potresemo s parmezanom.

Nasvet:

Šparglje in testenine lahko kuhamio skupaj in jih nato stresemo na pocvrt česen. Skoraj vso sezonsko zelenjavo lahko kuhamo skupaj s testeninami.

POVEZANI ČLANKI:
- Imunski sistem v nadaljevanjih: Uvod (NL 50),
- imunski sistem in imunski odziv – dogajanje na celičnem nivoju (NL 51),
- zakaj je črevesna flora tako zelo pomembna (NL 52),
- nastajanje protiteles in pomembnost slehernega gradnika (NL 53),
- »zunanja obramba« – koža in sluznice (NL 54),
- imunost v različnih starostnih obdobjih (NL 55),
- obremenitve imunskega sistema,
- cirkadiani ritem in imunski sistem,
- cepljenje.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 52, april 2011.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo