Domov » Vsi članki » Članek » Dobra prebava za odlično zdravje

Dobra prebava za odlično zdravje


Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije

Ali ste vedeli, da imajo zaprtje, krčne žile, hemoroidi in divertikuloza skupen poglavitni vzrok? To je neustrezna prehrana s premalo vlakninami, zaradi česar je blato trdo, gosto in iztrebljanje oteženo. Vse naštete težave zdravi medicina. Toda z ustrezno hrano jih lahko preprečimo in v veliki meri celo pozdravimo, če le ni prehudo.

Zaprtje, krčne žile, hemoroidi in divertikuloza se seveda lahko pojavijo tudi zaradi specifičnih vzrokov, kot so nezadostna telesna aktivnost, premalo pitja vode, dolgotrajno ležanje, stranski učinki nekaterih zdravil in polenitev črevesja zaradi dolgotrajnega jemanja odvajal, stres in druge psihične motnje, potovanja in tudi nosečnost.

Krčne žile so kot meandri zavite vene tik pod površino kože. Najpogostejše so pri ljudeh, ki imajo stoječe poklice, in pri vseh, ki jih pesti huda zapeka; delno so tudi dedno pogojene. Hemoroidi pa so krčne žile v predelu zadnjične odprtine. Težava je boleča, bolnik težko sedi in komaj hodi. Divertikuloza je najpogostejša pri starejših ljudeh, ko zaradi povečanega pritiska v zadnjični cevi nastanejo zažemki (divertikli) krožnih mišic prebavne cevi. Tu lahko deli blata prestopijo skozi sluznico v notranje plasti prebavne cevi in razdražijo črevesno steno.

Kronično zaprtje zdravimo z odvajali, vendar se lahko s tem črevesje poleni in ni več sposobno normalno odvajati blata. Tedaj govorimo o sindromu lenega črevesja. Veliko bolje je, če s hrano zvečamo vnos vlaknin, topnih in netopnih balastnih snovi; topne so v sadju in zelenjavi, netopne pa v žitih, stročnicah, oreščkih in semenih. Vse vlaknine vežejo vodo, zato v debelem črevesu nastaja mehkejše blato, ki ga lažje izločimo iz telesa. Prehrana z malo ali brez vlaknin vodi do gostejšega, tršega blata. Da bi ga izločili iz telesa, potrebujemo večjo moč za premik blata skozi debelo črevo. Trše blato neizogibno vodi v obstipacijo, zapeko ali zaprtje.

Preventiva je še vedno najboljše in najlažje reševanje težav. Premislek in načrtovanje pri pripravi hrane se začne že z izbiro le-te. Vzemite si čas in si prehranski načrt sestavite temeljito, s premislekom in v miru. Prilagodite ga svojim željam in potrebam, potem pa se z njim odpravite po nakupih. Pa kar hitro mimo polic z nezdravo hrano! Sadje, ki vsebuje veliko sadnih kislin, pektina in taninov (jabolka, črni ribez, bezgove jagode, kutine, robidnice, slive), zmanjšuje vnetja, preprečuje gnitje v črevesju in krepi črevesno steno. Grenke snovi (tanini) vzburjajo brbončice na jeziku in spodbujajo izločanje želodčne kisline in encimov trebušne slinavke. Ob tem se poveča peristaltika ali ritmično gibanje črevesja. Veliko grenkih snovi je v čebuli, redkvici, česnu, arašidih in koruznih kalčkih. V čebuli in česnu je tudi veliko žveplenih spojin, ki preprečujejo razmnoževanje škodljivih bakterij v črevesju. Tudi aminokisline: levcin, fenilalanin, tirozin, triptofan in valin, ki jih dobimo v mlečnih izdelkih in koruzi, odločno pomagajo pri zaprtju, saj pospešujejo prebavo. Peristaltiko spodbuja tudi vitamin B16 ali inozitol v fižolu, grozdju, zelju, agrumih in jajcih. Tu moramo omeniti še tako imenovano natrijevo-kalijevo črpalko, ki s pomočjo različne koncentracije omogoča prehod snovi prek celičnih membran. Natrija dobimo dovolj s soljo, kalija pa nam velikokrat primanjkuje. Dobimo ga v bananah, fižolu, krompirju, artičokah, kakavu, lanenem semenu, pistacijah, rdeči pesi, špinači, zeleni, peteršilju, redkvicah, rozinah in soji.

 Sadje in zelenjava vsebujeta tudi flavonoide, ki utrjujejo stene ven, in karotenoide, ki redčijo kri, zaradi česar se ta lažje vrača po venah navzgor. Vitamin C skupaj s cinkom lepi poškodovane stene ven, kar koristi pri krčnih žilah. Ljudje s krčnimi žilami nimajo dovolj sposobnosti za razgradnjo fibrina, beljakovine, ki strjuje kri. Pomagamo si z melono, ki vsebuje naravno snov za razgradnjo fibrina v krvi.

Pri zaprtju se moramo izogibati beli pšenični moki, belemu rižu ter vsem enostavnim sladkorjem in mleku. V veliko večji meri pa moramo uživati fermentirane izdelke, na primer: kislo mleko, jogurt, probiotične izdelke, sir, kislo zelje in repo. Tako obogatimo telo s koristnimi bakterijami, ki normalizirajo črevesno floro. V veliko pomoč so hladno stiskana olja: orehovo, lešnikovo, sezamovo, arašidovo, oljčno in laneno olje, pa tudi olje grozdnih pečk, s čimer v telo vnesemo esencialne maščobne kisline, ki ohranjajo prožnost celic prebavne cevi.

Za boljšo prebavo koristijo pekoče, ostre začimbe. Že kapsaicin v pekoči papriki in čiliju pospeši izločanje želodčnega soka; to posledično pospeši prebavo in izločanje blata ter na dolgi rok (preventivno) zmanjša tveganje za raka na debelem črevesu.

Blato razkriva pomanjkljivosti v prehrani
- Mastno blato, ki ga težko izplaknemo, kaže na slabo in neuravnoteženo delovanje jeter. Rešitev: uživajmo več križnic, lanenega olja, orehov, lešnikov, jajc, sončničnih in bučnih semen.
- Lepljivo blato ima preveč sluzi in kaže na pomanjkanje vlaknin v prehrani.
- Neprijeten vonj blata je znak slabe prebave in zastajanja blata v debelem črevesju. Rešitev: uživajmo več zelene zelenjave ter sok iz korenja, zelene in kumaric.
- Svetlo blato kaže na pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin. Rešitev: več rib, avokada, bučnih in lanenih semen.
- Mehko in tekoče (ne driska) »neizoblikovano « blato opozarja na izčrpano vranico. Rešitev je v izogibanju surovi zelenjavi. Jejmo pa več čebulnic, ingver, cimet, koromač, muškatni orešček, riž, oves in piro. Pijmo zeliščne čaje in probiotične jogurte ter dopolnila.
- Tenko in natrgano blato zahteva očiščenje debelega črevesja. Jejmo več vlaknin in temnolistnate zelenjave.

Poleg ustrezne hrane k normalnemu odvajanju blata pripomoreta pitje vode in gibanje. V ta namen moramo spiti vsaj poldrugi liter čiste vode na dan (telo sicer za vse namene potrebuje še več vode in skupne tekočine, med katero lahko uvrstimo tudi razne juhe, mineštre, čaje in podobno). Gibanje mora biti aktivno, vsaj pol ure na dan, ni pa treba zaradi tega pretiravati z ekstremnimi športi.

Pri nerednem odvajanju blata se nabirajo strupi, ki jih ne moremo sproti odstraniti iz telesa. Vse to oslabi črevesno steno; ta postane prepustna in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene snovi iz hrane ter škodljive substance. Imunske izvidniške celice v krvi te snovi zaznajo kot tujke in jih »napadejo«. Pri tem nastane še več toksičnih snovi in jetra so preobremenjena s toksini, ki jih ne morejo sproti izločati. Toksini sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnotežje.

Procesa zastrupljevanja in razstrupljevanja sicer potekata sočasno. Če varovalni razstrupljevalni mehanizmi delujejo normalno, ni nobenih težav. Pri pretiravanju s hrano, alkoholom in tobakom pa se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot smo jih sposobni izločiti. Postopno dobimo sindrom kronične utrujenosti.

Jetra so temeljni razstrupljevalni organ

Najpomembnejši nalogi jeter sta razgradnja in odstranjevanje strupenih snovi. V prvi fazi razstrupljevanja, v fazi nevtralizacije, sodeluje skupina močnih encimov, ki strupe, nakopičene v emulgiranih maščobah, »razorožijo« v nestrupene snovi. Pri tem sodelujejo naravni vitamini B2, B3, B6, B12, folna kislina, glutation, aminokisline z razvejano strukturo, flavonoidi in fosfolipidi ter antioksidanti iz skupine karotenoidov. V drugi fazi odstranjevanja se nevtralizirani toksini odstranijo iz jeter prek ledvic z urinom. To spodbujajo hranila, bogata z aminokislinami glicin, taurin, glutamin, arginin in alanin (sirotka). Vendar »razorožitev« ni vedno popolna in iz ostankov toksinov lahko nastanejo še bolj toksične snovi. Aminokislina metionin pa preprečuje pretirano izplavljanje glutationa iz telesa. Metionin je v fižolu, jajcih, ribah, česnu, leči, soji in jogurtih.

Sadje, ki vsebuje veliko sadnih kislin, pektina in taninov (jabolka, črni ribez, bezgove jagode, kutine, robidnice, slive), zmanjšuje vnetja, preprečuje gnitje v črevesju in krepi črevesno steno.Priporočam uživanje prav vseh aminokislin, da lahko telo samo izdela glutation. Jetra bodo boljše delovala, če jih bomo »pomlajevali« s holinom in karnitinom. Da bo holesterol, ki nastaja tudi v jetrih, bolj topen in tekoč v krvi, so nujni maščobne kisline omega-3 in holin. Ta je v lecitinu in živalskih jetrih, pivskem kvasu in kalčkih. Karnitin je vitaminu podobna beljakovina in skrbi za prenos maščob na zgorevanje v mitohondrije celic. S tem zmanjšuje količino maščob v krvi in spodbuja prehod zalog maščobnih snovi iz jeter v kri. Karnitina je veliko v mesu drobnice; telo ga lahko izdela tudi samo, če ima na voljo dovolj aminokislin, vitaminov C, B6 in železa.

Za čiščenje jeter so dragoceni travniški regrat, artičoke, pegasti badelj in kurkuma. Vsi vsebujejo silimarin, ki ščiti jetra pred prostimi radikali in jih obnavlja. Silimarin je celo učinkovitejši kot vitamin E, saj povečuje vsebnost glutationa v jetrih. Artičokini listi imajo tudi cinarin; ta uravnava količino maščob v krvi in pospešuje pretok žolča v žolčnik. Kurkuma zmanjšuje holesterol in razbremenjuje jetra. Regrat zavira vnetja jeter in žolčnika. Uživanje čaja iz regrata že v pol ure podvoji izločanje žolča. Druge »čudežne« rastline, ki pomagajo ob obolenju jeter, so: korenje, paradižnik, vodna kreša in olive. Primorci vedo, da je za jetra koristno oljčno olje s strtim česnom in limoninim sokom. Delovanje jeter spodbujajo tudi pomaranče, grenivke, grozdje in jabolka.

Ledvice

Pomemben razstrupljevalni organ so tudi ledvice. Te uravnavajo ravnovesje vode in soli ter očistijo kri vseh strupenih in škodljivih snovi. Pravilno delovanje ledvic je odvisno od zadostnega izpiranja. Zato je priporočljivo pitje vsaj dveh do treh litrov tekočine, najbolje čiste vode na dan. Ledvice tudi zaznajo količine vseh snovi v krvi in količino vode. Če je na primer v krvi preveč kalija, klora ali natrija, jih zadržijo in izpustijo v urin. Če jih primanjkuje, jih izločijo v kri. Skrbijo torej za fiziološko ravnovesje v krvi in pravilno vrednost njene pH.

Hemoroidi

Hemoroidi najpogosteje nastanejo kot posledica prekomernega pritiska na stene črevesja ob zadnjični odprtini, če blato težko odvajamo ali smo hudo zaprti. Tedaj se stene ven ob anusu raztegnejo, pretok krvi skozi vene skoraj povsem zastane, vene nabreknejo in se boleče vnamejo. Mnogi skušajo težavo odpraviti z raznimi mazili, na primer z medom, s čebulnimi pripravki, mehkim maslom, z lanenim oljem, janežem in podobno ali z obkladki iz bezgovih listov, čebule in preslice, toda s tem samo blažijo posledice vnetja. Nekateri prisegajo tudi na izmivanje s kamiličnim čajem.

Vsekakor pa lahko več storimo z ustrezno prehrano. Ta mora vsebovati veliko vlaknin in vitamina C iz kiselkastega sadja, rutina, ki je v ajdi, ter jedi, ki vsebujejo veliko cinka: zelje, ohrovt, koruzo, repo, beluše, grah, lečo in krompir. Pomagajo tudi korenje, kakiji, pomaranče, rozine, suhe fige in hren z medom. Med svežimi sokovi najbolj pomagajo zelnica ter grenivkin, ananasov in limonin sok. Priporočljivo je, da uživamo tudi dobre probiotične bakterije v probiotičnem dopolnilu. To velja tudi pri zapeki. Opozorila bi tudi, da se je pri hemoroidih treba naučiti sproščati, saj stres močno pospeši nastanek zaprtja in hemoroidov. Zato se naučimo sproščati in izogibati stresu. 

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 69, januar 2013.


NAŠA LEKARNA

Uredništvo