Bolezni dihal lahko prizadenejo zgornje in/ali spodnje dihalne poti. Prehlad in gripa sta omejena bolj na zgornje dihalne poti, bronhiolitisi, tisi in pljučnica pa prizadenejo tudi spodnje dihalne poti.
Bronhiolitisi so izjemno pogoste okužbe pri mlajših otrocih. Bolezen je samoomejujoča, zato je terapija zgolj podporna in simptomatska. Bolezen navadno izzveni v 7 do 10 dneh, hospitalizacijo zaradi težjega poteka bolezni pa potrebujeta približno dva odstotka otrok.
Bronhiolitis je bolezen zimskih mesecev
Bronhiolitis je akutno vnetje bronhiolov, ki ga običajno povzroči respiracijski sincicijski virus (RSV). Okužba je zelo nalezljiva, značilna pa je za mrzle, zimske mesece. Večje število okužb opažamo nekje od novembra do februarja. Da je okužba z omenjenim virusom izjemno pogosta, potrjuje podatek, da skoraj vsi otroci do četrtega leta starosti prebolijo okužbo z RSV. Ob prvem stiku z virusom se bolezen navadno izraža kot okužba spodnjih dihal (bronhiolitis), vse naslednje okužbe pa se večinoma kažejo kot okužbe zgornjih dihalnih poti.
Pomen osnovnih preventivnih ukrepov Otroci, ki hodijo v vrtec, so bolj podvrženim okužbam. Da bi se čim bolj izognili boleznim, je priporočljiva uporaba osnovnih preventivnih ukrepov za zaščito pred okužbami dihal. V veliki meri k zmanjševanju števila okužb pripomore že dobra higiena rok. Ne pozabimo torej na redno umivanje in razkuževanje rok.
Za bronhiolitisom navadno zbolijo otroci, mlajši od dveh let. Tri četrtine bronhiolitisov se zgodijo pri otrocih, mlajših od enega leta, in kar 95 odstotkov pri otrocih, mlajših od dveh let. Bronhioli so male dihalne poti (manjše od 2 mm v premeru). Posledice poškodbe malih dihalnih poti so sledeče: povečano izločanje sluzi, zoženje dihalnih poti in vdor virusov v spodnje dihalne poti. Opazimo lahko tudi atelektaze (del pljuč ostane brez zraka), manjšo ventilacijo in manjšo vsebnost kisika v krvi ter težko dihanje.
Eden od simptomov je težko dihanje
V začetku okužbe, približno v prvih 24 urah po stiku z virusom, pride do propada celic respiratornega epitelija. 
Poveča se proizvodnja sluzi v dihalih in posledično nastane submukozni, podsluznični edem. Sproži se imunski odziv. Vse to povečuje upornost dihalnih poti, kar opazimo kot težje dihanje otroka. Okrevanje se začne z obnovo epitelija v malih dihalnih poteh, ki se zgodi po treh do štirih dneh od začetka okužbe, bolezen pa večinoma mine v sedmih do desetih dneh.
Večino okužb povzročajo virusni patogeni. Kot že rečeno, je najpogostejši povzročitelj respiracijski sincicijski virus, poleg njega pa še parainfluenca, influenca, adenovirusi in drugi. Inkubacijska doba po stiku z omenjenim virusom je dva do pet dni, virus pa se izloča v nosnem izločku še šest do 21 dni po nastanku simptomov.
Okužba se lahko razširi na spodnja dihala
Okužba z RSV v večini primerov ostane omejena na zgornja dihala, kjer se izraža s simptomi prehlada (zamašen nos, smrkanje, kašelj, lahko rahlo povišala telesna temperatura). Po nekaj dneh pa lahko virus iz zgornjih napreduje v spodnja dihala. To se klinično odraža kot bolj izrazit kašelj, glasno in težko dihanje ter višja frekvenca dihanja. Povišana telesna temperatura ni nujno spremljevalec okužbe, se pa ob njej pogosto pojavlja. Bolezen lahko napreduje v respiratorni distres s tahipnejo (hitro, plitvo dihanje), lahko se pojavi še plapolanje nosnih kril, opazni znaki povečanega dihalnega napora, razdražljivost.
Zdravnik bo pri pregledu obolelega otroka posebno pozornost posvetil dihalnim potem. Otroka bo prosil, naj mu pokaže, kako kašlja, saj je tudi vrsta kašlja pomemben simptom pri postavitvi diagnoze okužbe dihalnih poti. P ovišana telesna temperatura je sicer pogost spremljevalec okužbe z virusom RSV, ni pa nujna! Okužba se lahko po nekaj dneh z zgornjih dihal na spodnja dihala, kar se kaže s kašljem, glasnejšim in težjih dihanjem z višjo frekvenco.
Diagnozo postavimo na podlagi klinične slike, pacientove starosti, letnega časa in telesnega pregleda. Pogosto izvajamo še teste za dokaz RSV iz nosno-žrelnega izločka, pregled krvi, rentgenski posnetek pljuč in srca. Na podlagi zbranih rezultatov, najbolj pa na podlagi klinične slike, lahko postavimo diagnozo bronhiolitisa.
Dejavniki tveganja za okužbo z RSV
Dejavniki tveganja za okužbo z respiracijskim sincicijskim virusom so številni, med drugim:
- nizka porodna teža,
- prezgodaj rojeni otroci,
- nizek družbenoekonomski status,
- kajenje staršev,
- kronične bolezni pljuč,
- prirojene bolezni srca,
- prirojene ali pridobljene bolezni imunske pomanjkljivosti ter
starost manj kot 3 mesece.
Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da skušamo ohranjati zadostno hidracijo in oksigenacijo. Malčkom lahko dihanje olajšamo še z inhalacijami kisika, bronhodilatatorjev, lahko tudi kortikosteroidov. Pri pacientih z visokim tveganjem za okužbo obstaja tudi možnost cepljenja.
Okužbe dihal bodo v prihajajočih hladnih mesecih izjemno pogoste. Ker so malčki bolj podvrženi dihalnim okužbam, njihov stik z različnimi virusi pa neizbežen, je najpomembneje, da ohranjamo dobro imunsko odpornost otroka in se držimo preventivnih ukrepov. Le tako bodo otroci lahko tudi letos brezskrbno uživali v zimskih radostih.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 68, december 2012.
