Domov » Članki » Članek » Breza cveti, alergija preti

Breza cveti, alergija preti


Rok Petrič, absolvent Fakultete za farmacijo

Pomlad je v polnem razmahu. Gozdovi so ozeleneli, sadno drevje že cveti, minila pa je tudi spomladanska utrujenost. V tem letnem času ne moremo prezreti krhke breze. Za to krhkostjo se skriva najbolj alergogeno drevo, katerega pelod povzroča solzenje oči in draži nosne končiče.

alergijeBreza, katere znanstveno ime je Betula, je rod dreves, ki sodi v družino brezovk. Poznamo ogromno število različnih brez, ki rastejo v severnem zmernem pasu Evrope, severne Azije in Severne Amerike. Rastišča, kjer najdemo brezo, so hrastovi in brezovi gozdovi, peščeni travniki, gozdna obrobja in ekstremna rastišča, kjer se pojavljata suša in močan veter. Breza navadno sodi med nizka do srednje visoka drevesa ali grmičevje, ki zraste do dvajset metrov v višino. Zanjo je značilen globok preplet korenin in belo lubje. Preprosti listi so lahko nažagani ali režnjati. Plod breze je krilati orešek, ki ima pri nekaterih vrstah zelo drobna krilca. Ženske mačice niso olesenele in ob dozoritvi razpadejo, s čimer se iz njih sprostijo semena.

V zdravilne namene se uporabljata dve vrsti breze: navadna breza (Betula pendula), za katero so značilni goli listi, žile pri njej malo izstopajo, in puhasta breza (Betula pubescens), katere listi so tenko dlakavi, žile pa zelo izstopajo.

Deli rastline, ki se uporabljajo kot droga (surovina rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora za izdelavo zdravilnih pripravkov), so listi, skorja in popki. Listi vsebujejo flavonoide, eterično olje, smole, čreslovine, metilsalicilat in grenčine. V skorji sta eterično olje in metilsalicilat, popki pa imajo največ hlapnega olja.

Breza deluje kot diuretik, kar pomeni, da poveča izločanje urina. Poveča se količina seča, iz krvi in tkiv pa se pospešeno izloča sečna kislina. Breza se najpogosteje uporablja v obliki kure (pitje čaja ali čajnih mešanic, kopel iz brezove skorje). Brezov sok in hlapno olje dodajajo tudi kozmetičnim pripravkom za nego las.

alergijeBreza je izredno alergogeno drevo. Na alergen breze je alergičnih od 10 do 20 odstotkov ljudi. Posamezna drevesa tvorijo ogromno količino pelodov. Sezona cvetenja se začne na začetku aprila.

Druge pomembne alergogene rastline so:

  • Gaber, ki je sorodnik breze in cveti nekoliko pozneje kot breza.
  • Kostanj, ki cveti julija. Obdobje cvetenja sovpada s pozno fazo cvetenja trav, zato se alergija za kostanj večkrat spregleda.
  • Cipresovke so pomembne alergogene rastline predvsem v južnih krajih, kjer cvetijo od januarja do aprila. Kot okrasna drevesa se sadijo tudi v kontinentalnih predelih, kjer cvetijo aprila in maja.
  • Oljka cveti od januarja do junija, vrh sezone je maja.
  • Trave cvetijo od začetka maja do konca julija, nekatere vrste pa vse leto. Pelod se iz trav sprosti v jutranjih urah, tako da je na kmetijskih območjih največja koncentracija peloda zgodaj dopoldne. Ker pelod do urbanih naselij pripotuje po zraku, je v mestih največja koncentracija peloda popoldne ali proti večeru, ko se zaradi termičnih razmer spusti v nižje plasti zraka. Že blag dež spere pelode iz zraka.
  • Ambrozija cveti od avgusta do poznega septembra. Sprosti zelo veliko količino peloda, ki lahko potuje stotine kilometrov daleč.
  • Tudi krišina, navadni pelin, trpotec in kislica so poleti in jeseni pomembni povzročitelji senenega nahoda.

Pelodu se lahko izognemo z upoštevanjem spodnjih nasvetov:

  • v mestih ne zračimo stanovanj proti večeru, na deželi pa ne med peto in deseto uro dopoldne,
  • med sezono cvetenja imejmo avtomobilska okna zaprta,
  • v naravo ne hodimo v sončnem, suhem in vetrovnem vremenu in ne v večernih urah,
  • na sprehod se odpravimo po dežju, ko dež spere cvetni prah,
  • med gibanjem v naravi nosimo sončna očala, da zaščitimo oči pred cvetnim prahom,
  • perilo sušimo v notranjih prostorih,
  • ne nabirajmo cvetja,
  • v obdobju večjih koncentracij cvetnega prahu v zraku preživljajmo dopust v gorah ali na morju.

Alergogenost  posameznih vrst cvetnega prahu:

zelo visoka

breza, cipresa, trave, oljka, ambrozija

visoka

krišina, pelin, gaber

srednje visoka

leska, jelša, jesen, platana, hrast, trpotec, pravi kostanj

nizka 

topol, javor, kislica, bezeg, metlikovke/ščirovke

zelo nizka

tisa, brest, oreh, divji kostanj, hmelj, lipa

ni alergogen

pelod iglavcev

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 33, maj 2009.

Komentarji

Tega ni komentiral še nihče.

Dodaj komentar

* - obvezno polje

*


Slika, za preprečevanje neželjene pošte.
Če ne morete prebrati črk, ponovno naložite sliko.
*

*

 

Aktualno

 

Spoštovani bralci revije Naša lekarna,

obveščamo vas, da januarja in februarja revija ne bo izšla. O naslednjem izidu revije vas bomo obvestili.

Hvala za razumevanje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NAŠA LEKARNA
Revija za zdrav življenjski slog
Uredništvo I Oglasno trženje

Mesečnik izhaja vsak prvi petek v mesecu.
Na voljo v vseh lekarnah po Sloveniji. Naklada 42.000 izvodov.