Domov » Vsi članki » Članek » Bolezni ven – telesna vadba ni prepovedana

Bolezni ven – telesna vadba ni prepovedana


Aleksandra Ćajić, mag. farm., Lekarne Maribor, Lekarna Pri gradu

Aleksandra Ćajić, mag. farm.
Kot vemo, je telesna vadba zelo koristna za zdravje. Pomembna je tudi za preprečevanje in zdravljenje bolezni ven. Če nimate dovolj časa za športne dejavnosti, zadoščajo že preproste vaje, s katerimi vene ohranimo prožne in v dobri kondiciji.

Vene so krvne žile, po katerih se kri vrača v srce, potem ko je s kisikom oskrbela telesna tkiva. Ko se kri preko ven vrača iz nog, mora premagati silo teže. Za lajšanje te naloge pomagajo trije mehanizmi, in sicer: mišična črpalka, venske zaklopke in dihanje. Krčenje mišic pritiska na vene tako, da potiska kri navzgor proti srcu. Na podoben način pa pomagajo tudi bližnje arterije, saj njihove stene rahlo pritiskajo na vene in s tem kri v njih potiskajo navzgor. Naloga zaklopk je, da skrbijo za pravilno smer pretoka krvi: navzgor, in ne navzdol. Ko se srce stisne, tako da požene kri navzgor, se zaklopke odprejo. Kri, ki jo težnost potisne v nasprotno smer, pa zaklopke zapre. Vdih in izdih ne skrbita samo za to, da v pljuča pride zrak, temveč tudi za to, da venska kri po votli veni pride nazaj v srce.

Kronično vensko popuščanje

Če nismo dovolj telesno aktivni, oslabi tudi mišična črpalka, zaradi česar vene izgubijo prožnost. S tem se poveča pritisk na zaklopke, ki prej ali slej ne tesnijo več dobro. Kri zato ne teče več nepretrgoma nazaj proti srcu, temveč zastaja v nogah. Zaradi stalnega zastoja krvi postanejo stene žil vedno bolj prepustne, zato tekočina in sestavine krvi prehajajo v tkivo. To povzroči edem (oteklino), predvsem okrog gležnjev, ki se najprej pojavlja le ob večerih, sčasoma pa ostane ves dan. To stanje imenujemo kronično vensko popuščanje. Gre za napredovale motnje v delovanju venskega sistema, ki se kažejo z značilnimi kožnimi spremembami in pridruženimi simptomi. Kronična venska bolezen pa obsega celoten spekter morfoloških in funkcionalnih motenj venskega sistema, od razširitve kapilar pa do venske razjede. Najpogostejša bolezen ven so krčne žile. Pojavljajo se na nogah, in sicer na zadnji strani meč in na notranji strani nog, lahko pa tudi v zadnjiku, kjer so znane kot hemoroidi. Krčne žile na nogah so modrikaste, vidno povečane, zvijugane površinske vene. Poleg tega, da niso lepe na pogled, krčne žile pogosto povzročajo bolečine in občutek utrujenosti v nogah.

Telesna vadba za zdrave vene

Z redno telesno vadbo boste okrepili mišice v nogah in izboljšali delovanje mišične črpalke. Ukvarjajte se z nordijsko hojo, pohodništvom, kolesarjenjem, plavanjem, plesom, gimnastiko ali z golfom. Ob vsakem koraku gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje mišic nog pa naprej proti srcu. Hoja po stopnicah je lahko naporna, a blagodejno vpliva na težave z venami. Ob pomanjkanju časa za športne dejavnosti zadoščajo že preproste vaje za zdrave vene. Odsvetujemo pa športe, pri katerih poskakujete na mestu ali se na hitro ustavljate (tenis, skvoš, nogomet, rokomet, košarko ali tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih povzročajo neenakomeren ponavljajoč se pritisk na venski sistem. Vene se zato razširijo, kar upočasni venski pretok.

Z redno telesno vadbo boste okrepili mišice v nogah in izboljšali delovanje mišične črpalke.Izogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju. Zakon težnosti povzroča zadrževanje krvi v venah nog, kar imenujemo venska staza oz. venski zastoj. Za preprečevanje zastoja krvi v venah si večkrat na dan privoščite kratkotrajno hojo ali krožite s stopali. Če je vaše delo sedeče ali stoječe, noge čim pogosteje raztezajte in razgibavajte. Ko sedite, ne prekrižajte nog, saj to upočasni pretok krvi, in uporabljajte raje podnožnik! Občasno s hitrim gibom vzdignite naprej peto in potem prste. Ne stojite nepremično na mestu, naredite vsaj nekaj korakov! Če pa morate dolgo stati, je dobro, da se občasno vzdignete na prste: ta enostaven gib pomaga, da se kri lažje vrača proti srcu. Na dolgih potovanjih z avtom, letalom ali vlakom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako pognala kri po venah.

Masaža nog od stopal proti stegnom, s katero sledite smeri venskega pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu. Na krvni obtok lahko vplivamo tudi z dihalnimi vajami. Pri globokem vdihu nastane v prsnem košu podtlak, ki pospeši odtekanje krvi iz nog. Če nato napnemo mišice trebuha in močno izdihnemo, bomo zvišali pritisk na ožilje trebušne votline in pospešili vračanje krvi k srcu. Izdihnite počasneje, kot ste vdihnili, in naredite kratek premor po izdihu. To preprosto vajo ponovite večkrat dnevno. Pred spanjem spodbujajte krvni obtok – telovadite, kot da vozite kolo. S spremembo načina življenja nastanka krčnih žil sicer ne moremo preprečiti, lahko pa opazno vplivamo na kakovost življenja in težave omilimo.

Po nasvet v lekarno

Za veliko ljudi, ki imajo težave z boleznimi ven, je farmacevt v lekarni prvi strokovnjak, na katerega se obračajo za nasvet. Pogovor z njim je zelo pomemben zaradi prepoznavanja resnosti bolezni, saj večina bolnikov težave z venami podcenjuje in se ne zaveda, da pravočasno zdravljenje upočasni napredovanje bolezni in zelo izboljša kakovost življenja. Da lahko farmacevti prepoznamo znake/simptome kronične bolezni ven, ocenimo njihovo resnost in pravilno ukrepamo, moramo bolniku postaviti nabor vprašanj. Tako ugotovimo vrsto simptomov/znakov in njihovo lokacijo, dejavnike tveganja, trajanje in težo simptomov/znakov, jemanje zdravil oziroma prisotnost drugih bolezni ter dosedanje ukrepanje. Svetujemo spremembo življenjskega sloga (preventivne ukrepe) in izbiro ustreznega medicinskotehničnega pripomočka oziroma zdravila brez recepta za kratkotrajno lajšanje težav oziroma napotitev k zdravniku.

Kompresijske nogavice stiskajo vene in s tem pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v venah. Zaradi stiskanja ven zaklopke spet delujejo bolj pravilno in usmerjajo kri navzgor proti srcu, zato se zmanjšajo otekline in preprečijo razjede na koži. Kompresijske nogavice se delijo na preventivne in terapevtske, odvisno od moči oprijema, ki jo zagotavljajo v gležnju. Nošenje kompresijskih pripomočkov je za nekatere v poletnih mesecih zaradi vročine nevzdržno. Zato še posebno v tem letnem času priporočamo lajšanje težav z nekaterimi zdravili, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Svetujemo uporabo pripravkov za lokalno in sistemsko zdravljenje iz semena navadnega divjega kostanja, ki vsebujejo escin.

Gre za zmes triterpenskih saponinov, ki povečuje tonus žil, zmanjšuje krhkost in prepustnost kapilar ter deluje antieksudativno, antiedemično in protivnetno. Pri zdravljenju so dobrodošle tudi kreme in geli s heparini. Natrijev heparinat preprečuje strjevanje krvi in tako deluje preventivno proti nastajanju krvnih strdkov v ožilju. Prav tako deluje na že nastale strdke, saj zavira njihovo povečanje. Lokalno delovanje heparina je tudi protivnetno. Poznana je kombinacija escina in natrijevega heparinata ter tudi escina in medene detelje v obliki gela. Navadna medena detelja je antiedemik zaradi povečanja venskega in limfnega obtoka ter zmanjšanja prepustnosti kapilar. V izdelkih najdemo tudi okserutine, ki zmanjšujejo prepustnost in povečujejo odpornost kapilar, zmanjšujejo oteklino ter delujejo protivnetno. Flavonoidi (diosmin in hesperidin) v obliki tablet povečujejo tonus ven in odpornost kapilar, zmanjšujejo nastajanje edemov ter imajo protivnetni učinek. Priporočljiv čas zdravljenja je več mesecev ali celo let. Za samozdravljenje težav z venami lahko uporabljamo tudi naslednje zdravilne rastline: koreniko bodeče lobodike, cvet vrtnega ognjiča, zel vinske rutice, cvet navadne arnike, zel navadne ajde. Te rastline v svoji sestavi vsebujejo flavonoide, saponine in kumarine. Med temi saponini preprečujejo zbiranje vode v telesu in delujejo na venozno žilje, kumarini pa delujejo proti nastanku krvnih strdkov.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 64, poletje 2012.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo