Domov » Vsi članki » Članek » Blažje prebavne težave otrok

Blažje prebavne težave otrok


Ana Gornik, dr. med.
Ana Gornik, dr. med.

Blažje prebavne težave, kot so spahovanje, napenjanje, napihnjenost, driska in zaprtje, so pri otrocih zelo pogoste in so nemalokrat pomemben vzrok stresa tako za otroke kot tudi za njihove starše.

Vzroki za prebavne težave pri otrocih so različni. Med najpogostejše sodijo okužbe črevesa z neželenimi bakterijami in virusi, kronične vnetne črevesne bolezni, alergije in intoleranca na različne vrste hrane, nepravilna prehrana s premalo vlakninami in pomanjkanje gibanja. Občasno pa otroci zaradi pomanjkanja zmožnosti izražanja z besedami na ta način podzavestno izražajo tudi svojo osebno stisko.

Pomemben dejavnik pri razvoju in poteku črevesnih bolezni je tudi porušena črevesna flora – spremenjena sestava bakterijskih kolonij, ki so v črevesju normalno prisotne in z nami živijo v sožitju.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na najpogostejše blažje prebavne težave pri otrocih ter vlogo črevesne flore.

Spahovanje, napenjanje in napihnjenost

Zaradi prehitrega hranjenja otroci pogosto pojedo tudi večje količine zraka, ki se ujame v črevo in se sprošča s spahovanjem in plini. Preveč enostavnih sladkorjev in nerazgrajena laktoza (mlečni sladkor) zaradi laktozne intolerance (pomanjkanja encima, ki razgrajuje laktozo) povzročajo razrast bakterij v črevesju, ki te sladkorje razgrajujejo in pri tem proizvajajo pline.

Težave lahko omilimo s počasnim uživanjem hrane, ki naj jo otrok dobro prežveči, otroku omejimo sladkarije, lahko pa poizkusimo tudi s tridnevno dieto brez mleka in mlečnih izdelkov, da izključimo mleko kot vzrok težav.

Driska

V razvitem svetu je driska na prvem mestu vzrokov zbolevnosti otrok, medtem ko je v državah v razvoju vodilni vzrok smrti pri otrocih. Otroci so zaradi driske pogosto utrujeni, zaspani, lahko imajo nizko vročino in blage bolečine v trebuhu, zaradi velikih izgub vode so hitro dehidrirani.

Odvajanje tekočega blata večkrat na dan je v domačem okolju in na potovanju pogosto posledica okužbe z bakterijami in virusi, s katerimi se otroci okužijo preko okužene hrane in vode ali stika z okuženo osebo ali živaljo. Težave s prebavo pri otrocih lahko v veliki meri preprečimo že z uvajanjem zdrave prehrane, omejevanjem uživanja sladkarij in navajanjem otroka na umirjeno uživanje hrane.Pri nas so v domačem okolju najpogostejši vzrok driske pri otrocih virusi (rotavirusi, kalicivirusi, astrovirusi in adenovirusi). Redkeje v domačem okolju in pogosteje na potovanjih pa so povzročitelji bakterije (Salmonela, Shigella, E. coli idr.) in praživali. Ob jemanju antibiotikov je pomemben povzročitelj driske kampilobakter.

Pomembna je preventiva – uživanje neoporečne vode in očiščene oz. ustrezno termično obdelane hrane (zlasti na potovanju), pa tudi redno in natančno umivanje rok z milom. V primeru blage driske na potovanju lahko pri otrocih, starejših od 6 let, uporabimo oralne rehidracijske praške in probiotike. Ob jemanju antibiotikov in nalezljivih črevesnih boleznih v domačem okolju se priporoča uporaba probiotikov (Lactobacillus rhamnosus). V primeru vztrajanja driske več kot 3 dni, krvi na blatu, vročine nad 38,5 °C, mrzlice, vztrajanja bruhanja in dehidracije je nujen pregled pri zdravniku.

Vzroke dolgotrajnejših in trdovratnejših drisk pa je treba iskati tudi drugje: to so lahko strupi, alergija in intoleranca na hrano, slabša absorpcija hranil v črevesju, kronične vnetne črevesne bolezni in celiakija.

Poskrbite za zdravo prebavo otroka

  • Uživa naj raznovrstno hrano z veliko sadja in zelenjave.
  • Izogiba naj se slaščicam in prevelikemu vnosu enostavnih sladkorjev.
  • Če mu težave povzroča mleko, naj se izogiba tudi mlečnim izdelkom.
  • Otrok naj se dovolj giba in ima ustaljen življenjski ritem.
  • Dajte mu dovolj časa, da je počasi in hrano dobro prežveči.
  • Ob pojavu nalezljivih črevesnih bolezni je nujna dobra higiena rok.
  • Na potovanjih poskrbite za preventivne ukrepe, s katerimi zmanjšamo verjetnost črevesne okužbe.
  • Ko otrok jemlje antibiotike, poskrbimo za stabilnost njegove črevesne flore s probiotiki.

Zaprtje

Zaprtje je pogost problem v otroštvu in predstavlja stres tako za otroka kot za starše. Zaprtje pomeni, da otrok odvaja blato največ dvakrat tedensko ali pa več kot dva tedna odvaja izsušeno, trdo blato. Pri otrocih se težave pogosto pojavijo pri navajanju na kahlico, ki jo otrok zavrača in zato blato zadržuje. Blato se ne izloči, sčasoma je vedno bolj izsušeno in trdo, odvajanje je boleče in tako se prične začaran krog, pa tudi strah pred naslednjim odvajanjem.

Priporočamo redno uživanje tekočin, uporabo mehčalcev blata in pogosto posedanje otroka na stranišče, zlasti zjutraj, po prebujanju in po vsakem obroku, ko je črevo bolj aktivno in verjetnost odvajanja blata večja.

Pomen črevesne flore pri prebavnih motnjah

Pri uvajanju nove hrane na otrokov jedilnik bodite potrpežljivi, predvsem pa pozorni na morebitne spremembe razpoloženja. Te so lahko tudi posledica neugodja zaradi slabe prebave novih živil.Ko se iz varnega, toplega in čistega zavetja (maternice) otrok rodi v svet, kjer je s celim telesom izpostavljen tujemu okolju, se prične tudi naseljevanja črevesja, ki je bilo do tedaj sterilno, z bakterijami. Bakterije vstopajo v prebavno cev ob porodu iz materinih izločkov in tekočin, kasneje pa preko dotikov, hrane in iz okolja. Črevesna flora se vzpostavi v enem do šest mesecev po porodu – po vaginalnem porodu se to zgodi veliko hitreje kot po carskem rezu.

Zakaj je pomembna uravnovešena črevesna flora?

Uravnovešenost črevesnih bakterij, s katerimi živimo v sožitju in imamo drugi od drugih vzajemne koristi, je zlasti pri otrocih zelo pomembna:

  • za pravilen razvoj imunskega sistema in zmanjšanje nastanka alergij; 
  • ima ugoden vpliv na presnovo in absorpcijo določenih hranil; 
  • pomaga pri sintezi vitaminov in absorpciji mineralnih snovi; 
  • preprečuje naselitev črevesja z nevarnimi bakterijami; 
  • preprečuje kronične vnetne bolezni (crohnova bolezen in ulcerozni kolitis).

Črevesna flora je kot posameznikov prstni odtis – niti dva nimata popolnoma enake. Poselitev črevesa z bakterijami je odvisna od mnogih faktorjev – starosti, prehranjevalnih navad, stresa, črevesnih okužb, jemanja zdravil in nenazadnje tudi od okolja. Spremembe v bakterijski flori kratkoročno povzročajo prebavne motnje (driske, spahovanje, napenjanje), dolgoročno pa naj bi zvečale tveganje za več vrst raka, kronične vnetne črevesne bolezni in debelost.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo