Za miren želodec

Spet se nam približujejo prazniki, ko si bo veliko ljudi  privoščilo obilico slastne hrane. Vendar pa šunka, potica, jajca in druge velikonočne dobrote ne spadajo ravno v kategorijo lahke hrane. Pogoste posledice večjih količin sladkih in mastnih jedi so napenjanje, spahovanje in  pekoč občutek za prsnico ali zgaga. Vendar pa preizkus za želodec niso le nekatere jedi in pijače. Na želodec vplivajo tudi stres, duševne obremenitve, alkohol, kajenje … Posledica težav je neravnovesje med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika, z eno besedo imenovanega dispepsija.

dispepsijaDispepsija je skupni izraz za različne simptome v zgornji polovici trebuha, ki jih bolniki opisujejo kot slabost, napenjanje, spahovanje, občutek hitre sitosti, neješčnost ali bolečino. Opisane težave lahko spremlja tudi zgaga oziroma pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti grlu. Dispepsija je posledica neravnovesja med agresivnimi in obrambnimi dejavniki v sluznici požiralnika, želodca in dvanajstnika. Med agresivne dejavnike spadajo stres, razburjenje, jeza, prevelike količine kave ali čaja, kajenje, alkohol, premastna ali preveč začinjena hrana, okužba z bakterijo Helicobacter pylori ter nekatera zdravila (nesteroidna protivnetna zdravil

Kako pogosta težava je dispepsija

Dispepsija spada med najpogostejše bolezenske simptome, saj jo navaja kar 40 do 50 % ljudi. Zdravnika obišče manj kot polovica ljudi s to težavo. V splošni ambulanti ima omenjene težave od 5 do 10 % bolnikov, v gastroenterološki ambulanti pa približno 40 % bolnikov. Dispepsija je najpogostejša indikacija za gastroskopijo. Pogosteje se pojavlja pri mladih ljudeh in ženskah.

Kaj povzroča dispepsijo

  • ulkusna bolezen želodca (razjeda želodca),
  • ulkusna bolezen dvanajstnika (razjeda dvanajstnika),
  • vnetje sluznice požiralnika (ezofagitis), želodca (gastritis) in dvanajstnika,
  • bolezni žolčnika in žolčevodov,
  • vnetje trebušne slinavke,
  • rak prebavil,
  • številna zdravila, ki lahko spremenijo motorično aktivnost prebavne cevi ali povzročijo različne stopnje poškodbe sluznice (npr. nesteroidna protivnetna zdravila, kot je acetilsalicilna kislina),
  • okužba z bakterijo Helicobacter pylori,
  • intoleranca in alergija na hrano.

Kako si lahko pomagate sami

  • Izogibajte se pijačam in hrani, ki vam povzročajo težave.
  • Vsak dan pojejte pet ne preveč obilnih obrokov, zadnjega vsaj tri ure pred spanjem.
  • Srbite za redno telesno dejavnost, in sicer vsaj trikrat tedensko po 20 minut.
  • Hrano uživajte počasi, saj se želodec pri hitrem hranjenju ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini. Zato v trebuhu občutimo napetost, ki po relativno kratkem času izgine. Ljudje, ki jedo hitro, pogoltnejo tudi veliko zraka, zato se jim pogosto spahuje.
  • Opustite pitje alkoholnih pijač, kave in gaziranih pijač.
  • Prenehajte kaditi.
  • Izogibajte se jemanju določenih zdravil, predvsem acetilsalicilni kislini in drugim nesteroidnim protivnetnim zdravilom. Za lajšanje bolečin uporabljajte zdravila, ki ublažijo bolečino, nimajo protivnetnega učinka in so varna za želodec (paracetamol). Preden se odločite za nakup zdravil brez recepta, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino ali nesteroidne antirevmatike, se posvetujte s farmacevtom. Nikoli ne jemljite več nesteroidnih antirevmatikov hkrati. Prav tako nikoli ne jemljite acetilsalicilne kisline in nesteroidnih antirevmatikov hkrati. Če vam protibolečinsko zdravilo ne pomaga pri odpravljanju bolečin, ne večajte odmerka nad priporočenim ali predpisanim. S tem ne stopnjujete protibolečinskega učinka, ampak samo večate možnost za nastanek zapletov.

Razlika med antacidi in zaviralci receptorjev H2 je med drugim v tem, da antacidi delujejo hitro, a le kratek čas; zaviralci receptorjev H2 pa potrebujejo nekoliko več časa, da razvijejo poln učinek, ki pa traja dlje časa. Farmacevt bo v lekarni opozoril, da lahko samozdravljenje traja le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti, sicer je treba obiskati zdravnika.

Nujno k zdravniku

Bolniki z dispepsijo in alarmnimi znaki morajo takoj obiskati zdravnika! Med alarmne znake sodijo:

  • bruhanje krvave ali temne vsebine,
  • težko požiranje ali zatikanje hrane,
  • dolgotrajne bolečine v trebuhu,
  • odvajanje črnega blata,
  • hujšanje.

Obisk pri zdravniku

Zdravnik bo po pogovoru in pregledu zagotovo svetoval spremembo načina življenja, odredil potrebne preiskave (npr. endoskopija oziroma gastroskopija) in predpisal potrebna zdravila. Če bolnik nima alarmnih znakov, bo zdravnik začel zdravljenje z zdravili, ki zmanjšajo vpliv želodčne kisline na sluznico prebavil. Z antacidi dosežemo kratkotrajno in prehodno izboljšanje; delujejo tako, da nevtralizirajo že izločeno kislino. Z zdravili, ki zmanjšajo izločanje kisline, pa dosežemo boljši in dolgotrajnejši učinek. Pri teh poznamo dve skupini zdravil:

  • zaviralci receptorjev H2: primer zdravilne učinkovine je ranitidin, ki je med drugim v zdravilu ranital S 150 mg, ki je v lekarnah na voljo brez recepta;
  • zaviralci protonske črpalke so novejša in učinkovitejša skupina, ki jih zdravnik predpiše na recept. Najpogosteje predpisana zdravilna učinkovina iz te skupine je omeprazol.
    Če zdravnik specialist z gastroskopijo potrdi razjede na želodcu ali dvanajstniku, navadno predpiše zaviralce protonske črpalke, ki jih bolniki jemljejo do štiri tedne. Če dokaže prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu, predpiše še antibiotike. Antibiotično zdravljenje traja od 7 do 10 dni.

Bolniki z dispepsijo pogosto poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni. Bolnikom, ki nimajo alarmnih znakov, farmacevt svetuje primerno prehrano in uporabo zdravil, ki se v lekarni lahko izdajo brez recepta.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20, marec 2008.

Članek je obljavljen tudi na www.mb-lekarne.si .