Dnevna svetloba je bistvenega pomena za življenje in delo, saj ne omogoča le opravljanja vizualnih nalog, temveč pomembno vpliva tudi na psiho-fiziološko delovanje našega organizma. Preko regulacije cirkadianega ritma vpliva na cikel budnosti in spanja, telesno temperaturo, izločanje hormonov, kognitivne funkcije in imunski odziv, razpoloženje in vedenje ter deluje kot učinkovito terapevtsko sredstvo.
Najbolj očiten in vsem znan vpliv svetlobe na človeka je vpliv na sposobnost vizualnega zaznavanja. Fiziologija očesa in vizualnega sistema vplivata na sposobnost opravljanja vizualnih nalog, zato ima dobra osvetljenost zelo pomembno vlogo in neposreden vpliv na uspešnost opravljanja nalog. Kvantitativne in kvalitativne zahteve za opravljanje vizualnih nalog so navedene v zakonodaji, njeni nivoji pa so objektivno merljivi. Preko teh zahtev projektant lahko določi obliko in velikost oken ter izbor materialov, ki bodo zagotavljali zahtevane razmere v prostoru. Za delo (pisanje, branje, delo z računalnikom ...) so zahteve glede osvetljenosti definirane na delovni ravnini. Te zahteve v primerno oblikovanih prostorih lahko večino dneva zagotavljamo z dnevno svetlobo, v ostalem času pa moramo kot dopolnilo ali osnovni vir uporabiti umetne vire svetlobe.
Do dnevne svetlobe tudi z varčevanjem
Danes je večina naporov na področju izkoriščanja dnevne svetlobe usmerjena v zmanjšanje porabe neobnovljivih virov energije in s tem posredno zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Izkoriščanje dnevne svetlobe z namenom varčevanja z energijo opredeljujejo tako zakonodaja kot številna priporočila. To je dober argument za učinkovito uporabo dnevne svetlobe, ni pa edini. Znanstveniki so s številnimi raziskavami že pred desetletji začeli opozarjati na pozitivne nevizualne vplive naravne svetlobe na zdravje, počutje in produktivnost zaposlenih, vendar pa so šele pred dobrim desetletjem odkrili ganglijske celice, preko katerih dnevna svetloba vpliva na cirkadiani ritem. Človeško oko je občutljivo na del sončnega spektra med valovnimi dolžinami 380 in 780 nm. Fotoreceptorji, ki so odgovorni za vid, imajo največjo občutljivost pri drugih valovnih dolžinah kot pa ganglijske celice, ki so odgovorne za cirkadian ritem.
Pozitivne lastnosti dnevne svetlobe
Raziskave so pokazale, da so po mnenju zaposlenih trije najpomembnejši faktorji prijetnega delovnega okolja dnevna svetloba, osončenost in naravno prezračevanje.
Raziskave so pokazale, da je nevizualni biološki učinek svetlobe na človeka veliko bolj obsežen in ima tudi druge, trenutno še neraziskane vloge pri uravnavanju delovanja organizma. Nevizualni biološki učinek zajema vpliv naravne svetlobe na fiziološko in psihološko delovanje človeškega telesa. Celoten spektralni sestav, dnevna in sezonska dinamika ter velika intenziteta so tisto, kar daje naravni svetlobi lastnost pozitivnega stresorja, na katerega se organizem primerno odziva. Gre za vir svetlobe, s katerim je psiho-fiziološki sistem človeškega organizma spektralno in ciklusno sinhroniziran. Nenazadnje pa primerna razsvetljava veča socialno varnost in dviga kakovost življenja.
Modra svetloba
Vpliv svetlobe na psiho-fiziološko delovanje organizma zahteva višje nivoje osvetljenosti, predvsem pa vpad krajših valovnih dolžin sevanja sončnega spektra neposredno v oko. Glede na dosedanje študije vemo, da mora svetloba vsebovati modri del spektra vidne svetlobe, in da morajo biti vrednosti bistveno višje kot tiste, predpisane za vizualne naloge. Odmerke modre svetlobe potrebujemo tekom določenih časovnih obdobij (na primer zjutraj in zgodaj popoldan) in jih lahko prejmemo pri aktivnostih v naravi ali v dobro osvetljenih notranjih prostorih. Ob dobri zasnovi prostorov večino potreb po modri svetlobi lahko zagotovimo z dnevno svetlobo, medtem ko vizualne naloge zagotavljamo s pomočjo dnevne svetlobe, umetne svetlobe ali kombinacije obeh.
Dobra osvetlitev pomaga k storilnosti in razpoloženju
Nedavne študije pisarniških okolij potrjujejo povezavo med kvaliteto okoljskih faktorjev (predvsem osvetlitve) ter produktivnostjo in zdravjem zaposlenih. Študija, ki jo je izvedla Lisa Heschong s sodelavci, je pokazala, da se učinek dobro osvetljenih delovnih prostorov neposredno odrazi na učinkovitosti zaposlenih.
Nepravilna in pretirana umetna razsvetljava močno spreminja nočno okolje, kar negativno vpliva na ljudi in druga živa bitja. Temu pojavu pravimo svetlobno onesnaževanje.
Dogrusoy pa je v svoji terenski študiji dokazal, da ima večina zaposlenih raje naravno osvetlitev, ter da so po mnenju zaposlenih trije najpomembnejši faktorji prijetnega delovnega okolja dnevna svetloba, osončenost in naravno prezračevanje. Mills in drugi so ugotovili, da modra svetloba izboljša storilnost, Hoffmann s sodelavci pa, da variabilna svetloba potencialno izboljšuje razpoloženje zaposlenih v pisarniškem okolju. Iz zgoraj navedenih študij je razvidno, da svetloba poleg cirkadianih ritmov vpliva tudi na storilnost in razpoloženje. Ta informacija je ključnega pomena za vrednotenje delovnih mest, še posebej zato, ker glede na študije le petina obstoječih delovnih mest dosega vrednosti, pri katerih svetloba pozitivno vpliva na biološke odzive telesa.
Osnovni vir svetlobe v stavbi je okno
Osnovni element, ki zagotavlja vpad svetlobe v prostor in omogoča vidni stik z zunanjostjo, je okno. Pri osvetlitvi prostora z dnevno svetlobo morajo biti izpolnjeni kvantitativni in kvalitativni kriteriji ter psiho-fiziološke zahteve. Zadostna količina dnevne svetlobe v prostoru je obravnavana na dveh ravneh. Prvo raven predstavlja splošna osvetlitev prostora, drugo pa osvetlitev delovnega mesta, ki močno vpliva na storilnost. Pri dnevni osvetljenosti v obeh primerih uporabljamo količnik dnevne svetlobe (KDS), ki ga določimo glede na funkcijo prostora oziroma delovnega mesta. Čeprav je človeško oko zelo prilagodljivo, lahko določene vidne funkcije optimalno opravlja le v primernem obsegu ravni osvetljenosti.
Pri primerno izbrani zasteklitvi svetloba, ki vstopa v prostor, vsebuje velik delež vidne svetlobe in torej tudi modrega dela spektra. Glede na običajne vrednosti prepustnosti zasteklitve za vidno svetlobo je taka spektralna sestava primerna, ker glede na trenutno znana dejstva odgovarja zahtevam glede vizualnega in nevizualnega zaznavanja očesa.
Drugače je z umetnimi viri svetlobe
V večini obstoječih delovnih prostorov spekter umetne svetlobe bistveno odstopa od spektra naravne svetlobe. Da bi dosegli zahtevane nivoje modre svetlobe, bi morali umetno osvetljenost povečati do te mere, da bi že povzročala bleščanje, zato z obstoječimi sistemi razsvetljave problema pomanjkanja modre svetlobe ne moremo reševati. Naravna svetloba ima v konvencionalno oblikovanem okolju prednost pred umetno svetlobo, in sicer zaradi primerne spektralne sestave in zaradi smeri, ker skozi okno vpada poševno na prejemnika in s tem tudi na oko. Nasprotno pa je vpad umetne svetlobe svetilk na stropu skoraj vertikalen. Rea in sodelavci so ugotovili, da je raven električnega osvetljevanja ob vpadu v oko tri– do petkrat nižja od ravni, izmerjene na delovni ravnini.
Fiziologija očesa in vizualnega sistema vplivata na sposobnost opravljanja vizualnih nalog, zato ima dobra osvetljenost zelo pomembno vlogo in neposreden vpliv na uspešnost opravljanja nalog. --Ljudje imamo notranjo uro, ki jo imenujemo cirkadiani ritem. Nekateri fiziološki, vedenjski in biokemični procesi v telesu potekajo v približno 24-urnih ciklih, zato jih imenujemo cirkadiani cikli, mednje spada tudi menjava spanja in budnosti.
Zagotovimo si čim več naravne svetlobe
Človekov dnevni ritem je prilagojen in v veliki meri odvisen od nivoja osvetljenosti, izmenjave dneva in noči oziroma temnih in svetlih ciklusov. Osnovne biološke potrebe zato poleg drugega vključujejo vidni stik z zunanjostjo in z dinamičnimi procesi, ki se tam odvijajo. Ljudje v povprečju 80–90 odstotkov časa preživimo v notranjem delovnem ali bivalnem okolju. Izpostavljenost neposredni dnevni svetlobi je zato manjša kot v zunanjem okolju, to pa ima lahko negativne psiho-fiziološke posledice. Dokazano je, da se zaposleni, ki imajo na delovnem mestu možnost vidnega stika z okolico, lažje zberejo in je zato večja tudi njihova delovna storilnost. Pogled skozi okno je edini, ki omogoča sprejem zadostne količine naravne svetlobe v oko, kar poleg informacijske (dogajanje v zunanjosti) in energetske vloge (svetloba, toplota) predstavlja stimulans za sprožanje pozitivnih nevizualnih bioloških učinkov svetlobe na človeka.
Zagotovitev zadostnih ravni naravne osvetljenosti je še posebej pomembna v zimskem času, saj pisarniški delavec priporočeno dozo izpostavljenosti lahko prejme le na delovnem mestu. Pozimi je v času, ko gremo na delo in se z njega vračamo, pogosto tema oziroma nivoji naravne osvetljenosti niso zadostni za sprožanje pozitivnih učinkov svetlobe. Značilna posledica pomanjkanja svetlobe je sezonska afektivna motnja (SAD), za katero je značilna utrujenost, zaspanost in negativna emocionalna stanja. Poleti je pomanjkanje izpostavljenosti naravni svetlobi med delovnim časom manj problematično, saj priporočeno dozo naravne svetlobe lahko prejmemo med potjo v službo ali domov ter v prostem času. To pomeni, da zagotovitev nivojev osvetljenosti na višini delovne ravnine ne zagotavlja avtomatično tudi sprožanja nevizualnih učinkov.
¶ Seznam virov in literature, uporabljene pri pripravi članka, je na voljo v uredništvu revije Naša lekarna.
