DOMOV PREUDARNO ZA ZDRAVJE RIBJE OLJE – BOGAT VIR OMEGA 3-MAŠČOBNIH...

Ribje olje – bogat vir omega 3-maščobnih kislin

Danes je  znano, da so omega 3-maščobne kisline za dobro zdravje izjemno pomembne in v lekarnah so na voljo številni preparati, ki vsebujejo te življenjsko pomembne snovi. Bogat vir omega-3-maščobnih kislin so predvsem morske ribe  (npr. losos, slanik, skuša, sardine), ki so pomemben del zdrave prehrane.

Zavedati se moramo, da človek ne more sam v telesu proizvesti življenjsko nenadomestljivih (esencialnih) nenasičenih maščobnih kislin. Te dobi le s hrano. Z raznimi esencialnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami je bogata tista prehrana, ki vključuje rastlinska olja, oreščke oz. semena  (predvsem laneno seme), morske ribe, temno zeleno zelenjavo (npr. brokoli), določene vrste alg itn. To je kakovostna hrana, a največ omega 3-maščobnih kislin zaužijemo prav z morskimi ribami. Omega 3-maščobne kisline poudarjamo zato, ker je vedno več znanstvenih dokazov, da pomembno prispevajo k boljšemu zdravju. Zato velja upoštevati nasvet, da s pravilno sestavljeno hrano ali z ustreznimi prehranskimi  dodatki zvišamo raven omega 3-maščobnih kislin v telesu.

V povprečju velja naslednji napotek glede zaužitja minimalne dnevne potrebne količine esencialnih nenasičenih maščobnih kislin (www.oilofpisces.com):

  • 0,6 g omega3-maščobnih kislin, katerih sestavni del sta EPA (eikozapentojska kislina in DHA (dokozoheksanojska  kislina).
  • 6,6 g raznih drugih nenasičenih maščobnih kislin, med katerimi je navadno veliko omega 6-maščobnih. Pomembno je, da imamo tako prehrano, da je v telesu pravo razmerje med omega 3- in omega 6-maščobnimi kislinami.

V povprečju zadostuje 3,4 g ribjega olja dnevno, da dobimo želeno količino nenasičenih maščobnih kislin in s tem tudi omega-3-nenasičene maščobne kisline.

Razlikujemo pa dvoje vrst ribjega olja:

  • Olje iz jeter rib polenovk je bogato predvsem z vitaminoma A in D in ima manj omega 3-maščobnih kislin.
  • Ribje olje, ki vsebuje veliko omega 3-maščobnih kislin, pa pridobivajo iz mesa rib, ki živijo v hladnih morjih (npr. tuna, lososi , slaniki …).

V sladkovodnih ribah žal ni veliko omega 3-maščobnih kislin (razen v jezerski postrvi).

Znanstvene raziskave ribjega olja so začele intenzivno potekati okoli leta 1970 v laboratorijih na Danskem. Iz opazovanja grendlandskih Eskimov je bilo razvidno, da ti ne obolevajo pogosto za srčno-žilnimi boleznimi, čeprav jedo zelo mastno hrano. Poglobljene raziskave so pokazale povsem novo dejstvo, in sicer, da sta v ribjem olju dve nenasičeni maščobni kislini, ki ju človek dobi predvsem s hrano. To sta, kot smo že napisali, eikozapentojska (EPA) in dokozoheksanojska  kislina (DHA). Večja količina EPA in DHA preventivno deluje pri številnih boleznih, kot so npr. ateroskleroza, aritmija in razna druga srčno-žilna obolenja, depresija in rak. Ti dve maščobni kislini ugodno vplivata na zdravljenje revmatoidnega artritisa, diabetesa, ulcerativnega kolitisa in raynaudovega sindroma. Ugotavljajo namreč, da DHA in EPA zmanjšujeta vnetne procese v telesu.

Klinične študije dokazujejo tudi pozitivno delovanje DHA in EPA pri zdravljenju bipolarne depresije, manične depresije, shizofrenije, alzheimerjeve in parkinsonove bolezni. Raziskave na Irskem so pokazale, da lahko DHA in EPA izboljšajo tudi stanje sistemske luskavice. K tej terapiji so dodali še zdravljenje z bakrom.

Vzrok za pozitivno delovanje DHA in EPA pri srčno-žilnih obolenjih je v uravnavanju ravni holesterola v krvi. Ameriško združenje srčnih bolnikov tako priporoča zaužitje 1 g EPA in DHA dnevno.

Obe maščobni kislini sta tudi dokazano pomembni pri razvoju živčevja in možganov ploda, zato mora nosečnica uživati minimalno 0,2 g DHA dnevno, še bolje pa je, če več. Prva izbira je priprava svežih morskih rib; skupna zaužita količina naj bi bila okoli 300 g na teden. Seveda pa se lahko zaužije odgovarjajoče kapsule oz. prehranske dodatke z DHA in EPA.

Zaradi splošnega onesnaženja morij in oceanov so se začela pojavljati svarila, naj človek ne uživa preveč rib zaradi vsebnosti živega srebra in drugih težkih kovin ter škodljivih snovi. Enaka opozorila so bila dana tudi za ribje olje.

Da bi zagotovili neoporečno ribje olje, so bili patentirani proizvodni postopki za pridobivanje visoko kvalitetnega, neoporečnega ribjega olja. Ustanovljena  je bila tudi mednarodna organizacija, ki skrbi za standarde kakovosti ribjega olja – IFOS (International Fish Oil Standards).

Ribje olje, ki je proizvedeno po standardih IFOS, je torej neoporečno in kakovostno. V takem ribjem olju ni težkih kovin ali drugih škodljivih snovi (npr. dioksina).

Ribje olje je treba zaščititi pred oksidativnimi procesi, saj sicer nastajajo škodljivi oksidativni  produkti. Ta proces preprečuje dodan vitamin E, ki je tudi sicer koristen za organizem. Embalaža, v kateri se hrani ribje olje, mora biti kakovostna – temne, dobro zaprte stekleničke.

Ribjemu olju zdaj lahko izboljšajo okus (npr. okus po limoni); delajo pa tudi emulzije, tako da snovi še bolje prehajajo skozi prebavni trakt. Ribje olje lahko torej zaužijemo neposredno kot olje (pakirano v steklenice) ali kot olje v posebnih kapsulah oz. prehranskih dodatkih, ki so navadno obogateni še z dodatno količino omega 3-maščobnih kislin.

Največji proizvajalci ribjega olja na svetu so Peru, Danska, Čile, Islandija in Norveška.

V časopisih so sproti objavljeni rezultati evropskih inšpekcijskih služb, ki kontrolirajo ribje olje v lekarnah; nepravilnosti doslej še niso našli, saj lekarna po svoji dolžnosti zagotavlja, da prodaja samo kakovostne, z analiznimi izvidi opremljene proizvode.

Primer specifikacije ribjega olja; 5 ml ribjega olja  (1 žlička) vsebuje:

Maščoba, porazdeljena na naslednje sestavine:

nasičene maščobne kislinecca 0,8 g
različne nenasičene maščobne kislinecca 4,5 g
med drugimi tudi omega 3-maščobne kisline 
DHAcca 0,5 g
EPA cca 0,4 g
vitamin A250 µg
vitamin D10 µg
vitamin E10 µ

Iz navedbe v analiznem izvidu izvemo, da z žličko ribjega olja zagotavljamo solidno dnevno količino teh vitalnih snovi, priporočljivo pa je vzeti eno veliko žlico (15 ml) tega ribjega olja dnevno.

V naših lekarnah lahko kupimo ribje olje, kjer je verjetno podobna vsebnost, vendar niso narejene tako podrobne analize za vsako serijo. Zato so navedene le okvirne vrednosti vitaminov in omega 3-maščobnih kislin.

Natančne navedbe vsebnosti pa so na vseh prehranskih dodatkih, ki vsebujejo omega-3-maščobne  kisline.

Ribje olje oz. iz njega narejeni prehranski dodatki so varen in učinkovit način, da zaužijemo esencialne omega 3- maščobne kisline v zadostni količini, ki jo telo potrebuje. Njihovo ustrezno količino pa seveda dobimo tudi s pravilno prehrano.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 34, poletje 2009.