Nastopil je nekoliko hladnejši čas in s tem tudi večja verjetnost za prehladna obolenja. Beseda prehlad se je začela uporabljati že v 16. stoletju in izvira iz besede »hlad« oziroma »hladno«. Opazili so namreč, da so znaki prehlada podobni znakom, ki se pojavijo, ko smo izpostavljeni hladnemu vremenu. V 18. stoletju pa je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin pravilno dognal tudi to, da prehlad ljudje pogosto staknejo drug od drugega, kakor je takrat dejal Franklin, ko se skupaj vozijo v kočijah. Danes kočij skorajda ne uporabljamo več, prehlad pa je še vedno med nami in nam jo zna pošteno zagosti.
Prehladna obolenja torej poznamo že stoletja, a nekoč so razpolagali z mnogo manjšim številom zdravil in pripravkov, ki danes učinkovito lajšajo simptome prehladnih obolenj. Zato so si takrat pomagali z nasveti in zakladi iz babičine skrinje, ki so dobrodošla podpora zdravljenju z zdravili tudi danes. Nekaj teh preverjenih receptov, ki so jih poznale že naše babice in pomagajo pri prebolevanju prehlada, bomo obudili v tem prispevku.
Med najstarejše sodi vroča kokošja juha, ki nam jo naše babice znajo tako lepo ponuditi, kadar zbolimo. Ugotovili so, da juha zavre migracijo levkocitov, ki so vzrok za vnetje in nastanek prehlada in gripe. Nekaj bo zagotovo na tem, najverjetneje pa svoj učinek, kakor vedno, doda ne samo juha, pač pa tudi in predvsem ljubezen, razvajanje in skrb tistih, ki nam jo ponudijo. Zato posezimo po njej že ob prvih znakih prehlada.
Najprej si izmerimo telesno temperaturo
Če je telesna temperatura povišana, postopajmo preudarno. Povišana telesna temperatura je namreč obrambni mehanizem telesa, saj se preko povišane temperature telo spopade s povzročitelji bolezni in jih skuša uničiti. Zato je povišana telesna temperatura pravzaprav koristna in mora biti njeno zniževanje premišljeno, in to šele takrat, ko doseže kritično mejo (nad 38°C), kar so vedele že naše babice. Te so se ponavadi poslužile metode potenja. Bolnik je moral nujno v posteljo, kar danes zaradi hitrega tempa življenja radi spregledamo. Pokrit s toplo odejo in okrepčan z vročimi napitki je telo pripravil do potenja in s tem do samozdravljenja povišane telesne temperature. Potenje so pospešili s čaji iz bezga in lipe, ki potenje spodbujata, a hkrati strogo zabičali, da se je po potenju nujno takoj preobleči v suha oblačila. Prav tako so se dobro izkazali obkladki mešanice vode in kisa, v katere so ovili noge, a pri tem pazili, da niso nog in celotnega telesa preveč ohladili.
Zagotovo v babičino skrinjo sodijo tudi čaji, saj s pitjem toplega čaja pomagamo ohranjati vlažnost sluznice. Le-ta je bistvena, ker vemo, da je suha sluznica veliko bolj dovzetna za virusne okužbe. Virusi namreč dalj časa preživijo v suhem okolju, ki je značilno za hladnejše mesece pa tudi za naše domove, ogrevane s centralno kurjavo, ki suši zrak. Tudi zato babice priporočajo vdihovanje kamiličnega čaja ali slane vode. Še bolje je, če za odrasle dodamo nekaj kapljic evkaliptusovega eteričnega olja, ki uničuje bakterije in s tem zmanjšuje možnost zapletov.
Pogosto ob prehladu potožimo zaradi bolečega in vnetega žrela. Zagotovo bodo babice najprej pomislile na grgranje žajbljevega čaja, ki deluje tudi protivnetno. Lahko grgramo tudi slano vodo, pa tudi kamilice ne bodo odveč. Če bomo v med dali nekaj nageljnovih žbic in pustili čez noč, bomo pripravili odlično sredstvo, ki se lahko uživa po žličkah in pomaga olajšati bolečino žrela. Kot tak bo dobrodošel tudi propolis.
Ne pozabimo na izdelke iz medu
Nekoč so res znali izkoristiti darove narave in čebelji izdelki so bili eni izmed teh. Zato na ta dar tudi danes ne pozabimo. Uživajmo med in matični mleček in tudi tako okrepimo odpornost.
Tudi kašelj zna biti pri prehladu precej moteč simptom. Zato se v prvi vrsti svetuje vlaženje sluznice s toplimi napitki ter grgranje. Dobrodošli so čaji iz slezenovca, materine dušice, jegliča, sladkega korena, navadnega komarčka in trpotca. Ti čaji razredčijo sluz, olajšajo izkašljevanje in sluznico ščitijo pred dražečim kašljem.
Med krepi imunski sistem, omogoča sprostitev in boljši spanec, pomiri pljuča ter olajša izkašljevanje in dihanje.
Tudi smrekove vršičke so babice pripravile za obdobje prehladov. Izlužen sok v medu ali na sladkorju je namreč odličen v boju s kašljem. Kakor tudi črna redkev z medom, ki se uživa po žličkah. Karameliziran sladkor, raztopljen v mleku ali čaju, je star recept, ki še vedno učinkuje, hkrati pa doda nostalgično aromo.
Tudi česen nam znajo babice pogosto svetovati. Čeprav ga zaradi neprijetnega vonja kar vztrajno zavračamo, pa je vendarle koristen in dobrodošel. Velja namreč kot učinkovito zdravilo proti okužbam, hkrati pa pospeši tudi potenje.
In ne boste verjeli, šal in kapa, ki so ju pogosto za nas spletle pridne roke babic, prav tako pomagata preprečiti okužbe. Z zavijanjem v šal namreč v nosu vzdržujemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, ki se najraje razmnožujejo pri 33 do 34°C. Tople volnene nogavice in topla obutev pa preprečujejo, da bi nas zeblo v noge. Strokovnjaki so ugotovili, da se prehlad pogosteje pojavi, če nas zebe v noge. Ohladitev katerega koli dela telesa namreč upočasni pretok krvi v nosni sluznici, kjer se najpogosteje izgublja telesna toplota, zato lahko oslabi obramba proti virusom.
Ob vsem tem pa je vsekakor pomembno, da prisluhnemo telesu in si privoščimo počitek. Če bomo to upoštevali, ponavadi imunski sitem kar sam opravi s prehladom, saj mu s počitkom omogočimo razmah moči samozdravljenja. A velikokrat pozabimo prav na to. Zato nikar ne preslišimo telesa, kajti včasih prosi zgolj za počitek!
To je kar nekaj nasvetov iz zakladnice babičine skrinje in so lahko dobro dopolnilo k zdravljenju z zdravili, ki sem jim dala poudarek v prejšnji številki Naše lekarne. Kdaj bo v boju s prehladom kakšen izmed teh nasvetov dovolj in kdaj bo nujno poseči po zdravilu, bo znal presoditi farmacevt v lekarni, ki s svojim znanjem lahko uspešno krmari med ponujenimi babičinimi nasveti in zdravili, ki so včasih neizogibna.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 67, november 2012.