Raziskave po vsem svetu potrjujejo, da se intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost pritiskom iz okolja izraža v nizu fizičnih, doživljajskih, psihičnih in socialnih motenj. V vsakdanjem življenju temu pojavu pravimo stres.
Psihološki dejavniki, ki vplivajo na to, kako posameznik dogodek zazna, so njegova pričakovanja, želje, samozavest, ocena tveganja, načini spoprijemanja s stresom, pretekle izkušnje, pripravljenost na stres idr.
Dejavnike, ki izzovejo stresni odziv, imenujemo stresorji. Mednje uvrščamo pomanjkanje spanja, neugodne zunanje okoliščine, bolečino (fiziološki stresorji), miselne napore, ki presegajo raven povprečne zmogljivosti (kognitivni stresorji), in neprijetne, ogrožajoče notranje dražljaje, ki imajo neugodne posledice za posameznika (psihogeni stresorji).
Ljudje sicer imamo mehanizme, ki naj bi uravnali odziv na stresorje, vendar so primernejši za fizično reševanje – pripravljenost na boj ali beg – iz stresnega položaja, v kakršni se je včasih znašla žival ali prazgodovinski človek, ki ga je ogrožal plenilec.
Danes je več psihološkega stresa, kjer se kot odziv zahtevajo umirjena miselna dejavnost, pravilno in hitro odločanje ter predvsem samokontrola. Tak odziv pa je zaradi filogenetskega odziva človeka na stresorje težko vsak dan dosegljiv.
Pri zaznavanju stresa in vplivanju nanj imajo pomembno vlogo naše misli. Posameznik lahko položaj presodi kot škodo ali izgubo, ki je že storjena, kot grožnjo, ki se nanaša na potencialno škodo ali izgubo, ali kot izziv, ki se nanaša na možnost za osebnostno rast. Kar je nekomu negativen stresor izjemnih razsežnosti, je drugemu močan pozitiven stresor – motivator. Drobni pozitivni stresorji so pomembna sestavina dobrega počutja, težava pa nastane pri preobremenjenosti, pretiranih časovnih omejitvah in hudih življenjskih preizkušnjah.
Posledice stresa
Posledice dolgotrajnega delovanja stresorjev so skrajno neugodne, saj imajo negativen vpliv na razvoj različnih obolenj, pojavijo se lahko motnje razpoloženja, anksioznost in depresivnost, tudi pojav izgorelosti (t. i. »burn-out«). Vse skupaj ima negativne posledice na delovnem, poklicnem in socialnem področju, ne nazadnje pa tudi v poslabšanju človekovega splošnega psihološkega počutja, ki se lahko stopnjuje v psihosomatska obolenja in duševne krize.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 22, maj 2008.
