DOMOV BOLEZNI DERMATOLOGIJA KAJ NAM POVEDO KOŽA, NOHTI IN LASJE?

Kaj nam povedo koža, nohti in lasje?

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. tehn.

Če hočeš spoznati človekova doživetja v preteklosti, si oglej njegovo telo. Če hočeš spoznati njegovo prihodnost, si oglej njegova doživetja! (starodavna modrost)

Mnogokrat slišimo trditev, da se nekomu že na obrazu pozna, kaj vse je počel; »pregrehe in razvade« in »dobra dela«. Na lepi, žametno mehki koži se odraža skrb za zdravo življenje. Na slabi pa so sledovi slabih razvad, s katerimi v telo vnašamo dodatne, presežne količine prostih radikalov in strupe.

Enako se dogaja ob pomanjkanju dobrih snovi: beljakovin in antioksidantov, vitaminov in mineralov. Tudi pomanjkanje namreč »dopusti« nastanek presežka prostih radikalov in kopičenje strupov, ki jih telo ne more nevtralizirati in izločiti. Tudi ljudje, ki se ne vdajajo razvadam, zlahka »pridelajo« pomanjkanje zaradi stresa, napetosti, časovnih zadreg in podobno. Toda prisluhnimo telesu in povedalo nam bo, kaj potrebuje!

Znamenja težav na kožiRešitve
Mlahava, uvela kožaBeljakovine, vitamina E, D, silicij
Luskava, hrapava, poškodovanaCink, vitamini A, B3 in omega 3
Kuperoza, hiter pojav modricFlavonoidi, vitamini K, C, E, čebula, česen, por
Ogrci, nečista kožaVitamini skupine B in vitamin C
DermatitisVitamin a, vsi b-vitamini, cink in esencialne maščobne kisline
Ekcem, izpuščajiCink, vitamini B2, B6, B12, holin in folna kislina
Akne, mozoljiCink, kalij, vitamini A, E in C, omega 3 maščobne kisline
Cink, kalij, vitamini a, e in c, omega 3 maščobne kislineCink, vitamina a in B3, omega 3 maščobne kisline
StrijeBeljakovine in cin

Kaj pripoveduje koža?

Koža mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so v beljakovinah. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko našemu telesu lastnih beljakovin bo iz zaužitih beljakovin telo izdelalo. Ugotovili so, da je tudi počutje v neposredni povezavi z ustrezno kožo. To se da meriti: če imamo 8 g beljakovin na deciliter krvi, potem bo naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot 6 g beljakovin na deciliter krvi, bomo utrujeni, koža pa bo uvela in mlahava.

Babičin nasvet zoper gube:
naredimo si pripravek iz smetane, olja pšeničnih kalčkov in rumenjaka; zmes z vato vtiramo v kožo. Ali pa naredimo špinačni sok in si ga z vato vtiramo v kožo. Pomaga tudi kumarični sok.

Dovolj beljakovin bomo imeli, če bomo uživali mleko in mlečne izdelke, meso, ribe, jajca, stročnice in sojo ali dopolnjevali z beljakovinskimi napitki. Toda nič nam ne pomaga uživati vsega tega, če nimamo urejene želodčne kisline. Beljakovine se namreč prebavljajo v želodcu, zato so ustrezna kislost v želodcu ter dovolj prebavnih encimov odločilnega pomena za prebavo beljakovin. Če so beljakovine nekakšni »zidaki« ali gradniki celic, potem so maščobe iz kalčkov soje, riža in pšenice (omega 3, omega 6 in omega 9) »malta«, ki te »zidake« povezuje. Da v koži ni razpok, ki omogočajo vdor škodljivih snovi, poskrbijo vitamini skupine B. Jedi, bogate z bakrom, zagotovijo, da bo naša koža žametna in prijetna (fižol, grah, slive ...), mehkobo kože pa zagotavlja kalcij. Jedi z jodom (čebula in morska hrana) pa poskrbijo za čimprejšnjo obnovitev poškodovane kože. Če opazimo hrapavo, razpokano in luskavo kožo, nam primanjkuje cinka, vitaminov skupine B, zlasti B5, vitamina A in esencialnih maščobnih kislin. Razbarvanost kože, vitiligo, kaže na pomanjkanje psoralenov, ki so v zeleni, limonah in pomarančah, ter karotenoidnih snovi in vitamina B6. Luskinasta koža na nosu in razpoke v kotičkih ust opozarjajo na pomanjkanje vitamina B2, mastna luskavost na pomanjkanje vitamina B3, suha koža na primanjkljaj vitamina C in kalija.

Težave z lasmiRešitve
Tanki, krhki, slabi lasje, počasna rast

Cink, silicij, vitamin B12, beljakovine

PrhljajKarotenoidi in flavonoidi, vitamina C in E, selen in omega 3
SivenjeBeljakovine, vitamini B5, B6 in folna kislina, baker in cink v ravnotežju (suhe slive)
Izpadanje lasBeljakovine, cink, flavonoidi, železo, vitamina B2 in biotin
Celjenje las, lomljivi lasjeOmega 3 in biotin
Suhi, pusti lasjeOmega 3, vitamina E in A, jod ter silicij
Mastni lasjeVitamin B

Kaj pa roke in nohti?

Nasvet:
v roke si vtirajmo limonin in ananasov sok ter olje pšeničnih kalčkov.

Nohti so iz aminokislin, ki sestavljajo beljakovino nohta – keratin. Če počasi rastejo, so krhki, razcepljeni in lomljivi, je to znak, da imamo premalo aminokislin. Lahko sklepamo tudi na slabo prebavo, neustrezno želodčno kislino in na pomanjkanje kalcija, silicija, joda ter železa. Bele pike ali lise na nohtih kažejo na pomanjkanje cinka in silicija. Pretirano izbočeni ali vbočeni, razbrazdani nohti zelo svetlih nians kažejo na hudo pomanjkanje železa. Lupljenje kožice na nohtišču opozarja na pomanjkanje karotenoidnih snovi in vitamina A. Hladne roke so odraz pomanjkanja joda, slabe prekrvavitve in pomanjkanja energije. Starostne pege vsebujejo lipofuscin in niso nevarne, a opozarjajo na oksidacijo maščobnih spojin v povrhnjici kože. Sklepamo lahko, da je tako tudi v celicah notranjih organov in možganov.

Teževe na rokah in nohtihRešitve
Počasna rast, slabi nohtiCink, beljakovine
Cepljenje in krhkost nohtovBeljakovine, vitamin b2, kalcij, magnezij, silicij, jod in železo
Izbočeni, vbočeni in podolžne brazdeŽelezo
Bele pikeCink in silicij
Glivična obolenjaProbiotične bakterije in česen, vitamini skupine B
Tresoče dlaniVitamin B1
Luščenje kože ob nohtiščuKarotenoidi, vitamin A
Lise na hrbtišču rokVitamini E, A, C in B1
Hladne rokeJod

»Zgovorni« lasje

Babičin nasvet: surov rumenjak si vtremo v lase in pustimo učinkovati eno uro. Pri izpiranju dodamo v vodo limonin sok. Učinkoviti sredstvi za lepše in močnejše lase sta tudi ajdova in prosena kaša. Recept za lepše lase: ajdovo ali proseno kašo vsujemo v vrelo mleko in pustimo, da se napoji. Ohlajeni dodamo kislo smetano, skuto, jajce, rjavi sladkor, muškatni orešček, zmlete oreščke, namočene rozine in narezano jabolko. Pečemo 20 min pri 180 stopinjah. Ponudimo toplo ali hladno, prelito s sadnim sokom.

Za čvrste lase potrebujemo beljakovine, zlasti aminokislini cistin in metionin. Cistin vsebuje žveplo, metionin, ki je esencialna aminokislina, pa žveplo veže. Metionin je v fižolu, ribah, jajcih, česnu, soji, jogurtu in rdečem mesu. Žvepla je veliko v jajcih, svinjini, leči, rdečem fižolu in grahu. Obe aminokislini sta sestavna dela keratina, ki je najpomembnejše gradivo las. Za trdnost so potrebna vlakna, ki so v fižolu in grahu. Cistin se v procesu pretvori v cistein in ta pomaga odstranjevati strupene snovi iz telesa. Iz analize las lahko ugotovimo, katerim strupom je bil posameznik izpostavljen. Prhljaj kaže, da so fosfolipidne snovi v celični membrani napadli prosti radikali in oksidirali celično beljakovino, ki se je odluščila. V prehrani moramo povečati karotenoide, flavonoide, vitamina E in C ter mineral selen. Naglo sivenje je zaradi pomanjkanja vitaminov B5, B6, folne kisline in beljakovin.

Sklepamo lahko, da tudi želodec ne deluje dobro. Pri hudem sivenju je opaziti še neravnovesje med bakrom in cinkom. Cink preprečuje, baker pa omogoča sivenje. Če smo hudo živčno napeti, nam vedno primanjkuje cinka. Suhe slive imajo idealno razmerje med bakrom in cinkom. Pri izpadanju las moramo takoj reagirati, saj telo ne dobiva hranilnih snovi zaradi:
a) presnovnih motenj,
b) zamašenih kapilar,
c) čustvenih pretresov,
č) hormonskih motenj ali
d) avtoimunskih bolezni.

Treba je uživati več flavonoidnih snovi in več vitamina C, pa tudi vitaminov skupine B, zlasti biotina, ter nenazadnje – več cinka. Suhi, krhki, razcepljeni in tanki lasje potrebujejo več esencialnih maščobnih kislin ter več vitamina A, joda in silicija. Pri mastnih laseh manjka vitamin B2.

Kje te snovi dobimo?
CinkOstrige in vsa morska hrana, jagnjetina, pšenični kalčki, telečja jetra, goveja pečenka, svinjina, bučna in sončnična semena, sardine v olju, soja in leča
SilicijProso, oves, ječmen, riž, pšenica, čebula in rdeča pesa
SelenBrazilski in drugi oreščki, orehi, rozine, rakci, sončnična semena, čebula in česen ter rdeče zelje
ŽelezoJetra, rdeče meso, zlasti konjsko, rumenjak, ostrige, stročnice, lešniki, ovsena kaša in ribe 
JodPrekajene skuše, školjke, raki, losos, mleko, čebula
Vitamin B1Grah, pomaranče, koruzni kosmiči, krompir, svinjina, arašidi, mleko in sončnična semena
Vitamin B2Govedina, perutnina, jajca, jogurt in polnomastno mleko, brstični ohrovt, mandlji in oreščki ter koruzni kosmiči
Vitamin B3Piščančja prsa, svinjina, govedina, mlečni izdelki, suhe slive, datlji in avokado
Vitamin B5Telečja jetra, arašidi, sezamova semena, orehi, avokado, jabolka, suhe marelice in fige, zelenolistna zelenjava
Vitamin B6Pšenični kalčki, pivski kvas, goveja jetra, puran, govedina, banane, brstični ohrovt, arašidi, jajca, orehi in zelje
Folna kislinaTemnozelena listnata zelenjava, špinača, korenje, arašidi, lubenice, buče, marelice, avokado, jajčni rumenjak, kvas, goveja jetra
BiotinArašidi, lešniki, mandlji, rumenjak, goveja jetra, mleko, skuta, orehi, sezamova semena, rjavi riž, soja, leča
Vitamin B12Arašidi, lešniki, mandlji, rumenjak, goveja jetra, mleko, skuta, orehi, sezamova semena, rjavi riž, soja, leč
Vitamin EOlje pšeničnih kalčkov, mandlji, soja, jajca, ovsena kaša, arašidi
Vitamin KBrokoli, brstični ohrovt in zelje, rumenjak, ribje olje
Vitamin DSlanik, skuše, losos, sardela, jajca, sir, ribje olje
Esencialne maščobne kislineRibja olja, oljčno olje, arganovo, sezamovo, avokadno in arašidno olje, orehi, sončnična semena
KarotenoidiKorenje, paprika, čili, paradižnik, blitva, špinača, rdeča čebula, lubenica, melona, peteršilj
Flavonoidi in vitamin CJagodičevje (brusnice, borovnice, maline, robidnice ...), rdeča pesa, jajčevec, grenivka, limone, čokolada, zeleni čaj
BeljakovineVse vrste mesa in rib, mleko in mlečni izdelki, soja, beljakovinski napitki iz sirotke in soje, stročnice

Vse povzeto iz knjige Zdravje je naša odločitev Marije Merljak in Mojce Koman, PD, 2008