Domov » Vsi članki » Članek » Znate pravilno plavati?

Znate pravilno plavati?


Nina Kalan
Nina Kalan, Aqua šola plavanja

Plavanje ni le življenjsko pomembno znanje, je tudi ena izmed boljših oblik rekreativne vadbe, saj ne obremenjuje sklepov in kosti, nudi pa odlično obliko aerobne obremenitve. Kot vsaka aerobna vadba je tudi vadba v vodi koristna za regulacijo krvnega tlaka, zmanjšanje nevarnosti kardiovaskularnih bolezni, povečanje maksimalne porabe kisika, zmanjšanje ravni celotnega holesterola, boljše dihanje (zaradi vlažnega zraka), nadziranje telesne mase in telesne sestave in še bi lahko naštevali.

»Žabica« dodatno obremenjuje hrbtenico

Na tem mestu bi rada poudarila, da vsakršno plavanje vendarle ni priporočljivo. Plavanje t. i. žabice, kjer je glava vedno zunaj vode in je zaradi tega drža telesa zelo prisiljena, dodatno obremenjuje vratni in prsni del hrbtenice. Le pravilno plavanje z izdihi v vodo in menjavanje plavalnih tehnik je tisto, ki ga priporočamo.
Plavanje je svojevrsten šport, ki ne razbremeni le sklepov, ampak zelo dobro prispeva tudi k psihični razbremenitvi. Učenje plavanja se začne s prilagajanjem na vodo. Otrok, ki si ne želi zmočiti obraza ali oči, se mora najprej znebiti neprijetnega občutka ob potapljanju glave ali škropljenju čez obraz.Voda je takšen medij, ki ne dovoljuje hitrih in eksplozivnih gibanj, kot jih lahko izvajamo na suhem. Pravilno plavanje je primerno za vse tiste, ki svoje dni preživljajo pretežno sede ali stoje. Ko enkrat potopimo glavo v vodo in okoli nas nastane prijetna tišina, lahko v miru razmišljamo in se prepustimo učitelju, da nas preko različnih vaj vodi k boljšemu znanju plavanja. Pri plavanju se razbremenijo tiste skupine mišic, ki so pri gibanju na suhem najbolj obremenjene (v hrbtnem, vratnem in križnem delu), obremenijo pa se tiste, ki pri sedenju in stanju velikokrat ne delajo dovolj, to so predvsem mišice trebuha in medeničnega dna.
Vsi blagodejni vplivi vadbe plavanja, ki smo jih omenili zgoraj, v enaki meri vplivajo tudi na otroke in mladostnike, predvsem v obdobju intenzivne rasti. Otroci in mladostniki, ki tedensko uro ali dve preživijo v šolah plavanja, so po vadbi polni energije in tako lažje premagujejo vsakodnevne napore v šoli, doma in še kje.

Med mladimi skoraj ni neplavalcev

Ocenjujem, da je osnovna plavalna pismenost v Sloveniji dobra, pri mladih skorajda ni več neplavalcev, pri starejših pa je nekoliko več takih, ki se niso nikoli naučili plavati. V naše tečaje za neplavalce in slabše plavalce se vključujejo predvsem tisti odrasli, ki so v preteklosti doživeli neprijetno plavalno izkušnjo in imajo sedaj strah pred vodo, predvsem globoko.
Med plavalci je zelo veliko takšnih, ki znajo plavati le t. i. »žabico«, kjer je glava ves čas nad gladino vode. Pri tem plavanju je glava v nenaravnem položaju, kar lahko že po 10-minutnem plavanju povzroči bolečine v vratnem in prsnem delu hrbtenice. Takšno plavanje ni tako koristno kot pravilno.

Ura zagnanega plavanja »pokuri« do 650 kalorij, to je več kot hoja ali kolesarjenje.

Veliko staršev me sprašuje, kdaj je za njihove otroke najprimernejši čas za učenje plavanja. Učenje plavanja se ne začne s tečajem ali učenjem prvih zavesljajev in udarcev, temveč je prvo učenje plavanja prilagajanje na vodo in spoznavanje zakonitosti vode. To učenje se začne že pri dojenčkih, med umivanjem, na bazenu, v morju … Ko otrok spozna in osvoji vodo, se bo v njej počutil lagodno, in takrat je pripravljen na učenje prvih zamahov. Otrok, ki si ne želi zmočiti obraza ali oči, se mora najprej znebiti neprijetnega občutka ob potapljanju glave ali škropljenju čez obraz.

Sloni lahko plavajo do 32 kilometrov dnevno. Pri tem rilce držijo nad vodo in tako lahko nemoteno dihajo.

Pri treh letih je večina otrok pripravljena na igranje v vodi in spoznavanje zakonitosti vode, pri štirih letih je večina otrok pripravljena na učenje prvih zamahov, toda pod pogojem, da je otrok prilagojen na vodo. Pri petih letih večina otrok lahko samostojno plava.

Neplavalci morajo najprej premagati strah pred vodo

Enako je pri odraslih neplavalcih, vendar je proces učenja dolgotrajnejši. Pri treh letih se večina otrok rada igra v vodi, pri štirih so pripravljeni na učenje prvih zamahov, pri petih pa večina otrok lahko samostojno plava.Tisti odrasli, ki so v preteklosti pridobili strah pred vodo, potrebujejo namreč nekoliko drugačen pristop. Odrasli morajo najprej zaupati sebi, da to zmorejo.
Opažamo, da plavanje postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije. Vedno več je odraslih plavalcev, ki želijo v svoj vsakdan vključiti redno rekreacijo ter hkrati izpopolniti svoje znanje plavanja. Programi vodenega plavanja za odrasle plavalce hkrati ponujajo redno rekreacijo, ki je nadgrajena s strokovnim učenjem tehnik prsnega, kravlovega in hrbtnega plavanja, za boljše plavalce pa tudi učenje plavanja tehnike delfin.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.

NAŠA LEKARNA

Uredništvo